Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšne so medsebojne povezave med vplivom inovacij kot kazalcem trajnostne proizvodnje in bolniške odsotnosti kot možnem delnem cilju SDG3 (Sustainable Development Goals) na agregatni kazalec trajnostnega razvoja (Ekološke sledi, ES)? Namen: Posredno dokazati pomen inovacij za trajnostno proizvodnjo (zeleni prehod). Metoda: Integralni izračun ekoloških sledi za opazovani sistem (Slovenija), primerjava izračuna s kazalci tehnoloških inovacij ter bolniško odsotnostjo z opazovanim sistemom in EU. Rezultati: Slovenija na področju inovativnosti dosega inovacijski indeks 84,9 % (2020) in želi doseči do leta 2030 vrednost 110 % glede na povprečje EU. Kazalec ekoloških sledi Slovenije leta 2020 je 4,78 gha kar je 102,7 % povprečja EU in po letu 2008 upada in šibko nakazuje potrditev hipoteze okoljske Kuznetsove krivulje. Indeks število dni bolniške odsotnosti/zaposlenega za Slovenijo (2022) v primerjavi s povprečjem EU 1,1 in od leta 2008 narašča. Organizacija: Zdravo delovno okolje pomembno prispeva k dobremu počutju zaposlenih, večji motiviranosti in boljši psihofizični kondiciji zaposlenih. Posledično se zmanjša bolniška odsotnost, kar pozitivno vpliva na produktivnost in stabilnost organizacije. Skrb za zdravje zaposlenih je dolgoročna investicija v uspeh podjetja. Takšne organizacije so bolj odporne, inovativne in privlačne za kadre. Družba: Na Vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju je bila septembra 2015 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Ta uravnoteženo združuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko in jih prepleta med 17 cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG). Agenda 2030 je univerzalna; njene cilje bo treba doseči do leta 2030 in jih bodo morale uresničiti vse države sveta. Originalnost: Na teoretični ravni smo želeli preveriti omejitve metode ekoloških sledi kot orodja za merjenje trajnostnega razvoja. Metoda ima lastnosti integralnih kazalnikov, vendar smo ugotovili, da je uporabna predvsem pri dobro obdelanih statističnih podatkih. Energijske tokove je lažje meriti kot snovne. Ključno pa je vprašanje, ali metoda enakovredno zajema ekonomske, socialne in okoljske vidike trajnostnega razvoja. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Gospodarska rast povečuje ekološke sledi, medtem ko tehnološke inovacije pripomorejo k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Ocenjujemo, da raziskave na tem področju ne dajejo natančnih rezultatov, saj primanjkuje preučevanja socialnega okolja, ki ga delno nadomeščamo s kazalcem bolniške odsotnosti. Naše ugotovitve poudarjajo pomen inovacij za trajnostno proizvodnjo in zmanjšanje ekoloških sledi.
Ključne besede: ekološke sledi, bolniška odsotnost, inovacije, trajnostna proizvodnja, zdravo delovno okolje
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 2
Celotno besedilo (655,55 KB)

Opis: V sodobnem svetu ljudje preživimo večino dneva na delovnem mestu, zato je za naše počutje ključno, da smo tam ustrezno obravnavani in motivirani. Tudi delodajalci si želijo visoko motiviranih zaposlenih. Pomembno vlogo pri tem ima čustvena inteligenca, ki poleg umskih sposobnosti pomembno vpliva na delovni proces vseh zaposlenih, zlasti vodij. Uspešni vodje z uporabo čustvene inteligence izboljšujejo delovno okolje, spodbujajo zadovoljstvo in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter ustvarjajo odnose, ki temeljijo na zaupanju in pripadnosti. V okviru raziskave smo v podjetju Prigo preučevali povezavo med čustveno inteligenco in motivacijo zaposlenih. Ugotovili smo, da večina prepoznava pojem čustvena inteligenca, da so bolj motivirani tisti z višjo čustveno inteligenco in da obstaja povezava med motivacijo zaposlenih ter oceno čustvene inteligence njihovih adrejenih. Višja kot je bila ta ocena, višja je bila tudi motivacija zaposlenih. Na podlagi rezultatov smo oblikovali smernice za dolgoročno uspešno delovanje podjetja in večje zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: čustvena inteligenca, motivacija zaposlenih, vodenje, zadovoljstvo pri delu, delovno okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.07.2025; Ogledov: 694; Prenosov: 16
Celotno besedilo (988,15 KB)

Ključne besede: prehrana zaposlenih, delovno okolje, trženje, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2024; Ogledov: 864; Prenosov: 9
Celotno besedilo (862,01 KB)

Opis: V magistrskem delu je podrobno predstavljena motnja ADHD pri odraslih, ki so v delovnem razmerju. Zanima nas, kako motnja ADHD vpliva na zaposlitev posameznikov, potek njihove karierne poti, s kakšnimi težavami se srečujejo v delovnem okolju in kako doživljajo odnose na delovnem mestu. Preverimo, ali so posamezniki z motnjo pozornosti in koncentracije bolj nagnjeni k podjetništvu, ki je lahko alternativa tradicionalnim oblikam zaposlitve. Raziskava zajema večje število posameznikov z ADHD, strokovnjake iz zdravstvene stroke in specialiste, ki se ukvarjajo z usmerjanjem in zaposlovanjem človeškega kapitala na odprta delovna mesta. Raziskava je zanimiva že zaradi tega, ker ugotavlja, kako takšna motnja vpliva na dobrobit posameznikov z ADHD in njihovo delo v podjetjih.
Ključne besede: motnja ADHD, zaposlovanje, delovno okolje, podjetništvo, odrasli, težave, odnosi.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2024; Ogledov: 1248; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,05 MB)

Ključne besede: delovno okolje, umetna inteligenca, ustvarjalnost, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 1409; Prenosov: 74
Celotno besedilo (720,55 KB)