1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Analiza ponudbe dajalcev gotovinskih potrošniških kreditov, ki ne sodijo v bančni sektor : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovMaja Lekš, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava področje potrošniškega kreditiranja s poudarkom na dajalcih gotovinskih potrošniških kreditov, ki ne sodijo v bančni sektor. Namen raziskave je analizirati njihovo ponudbo, vlogo na trgu ter ključne prednosti in tveganja z vidika potrošnika. V teoretičnem delu so predstavljena osnovna izhodišča potrošniškega kreditiranja, značilnosti gotovinskih kreditov, regulativni okvir in pogoji za opravljanje dejavnosti. Posebna pozornost je namenjena tudi primerjavi med bančnimi in nebančnimi dajalci kreditov. Empirični del temelji na analizi desetih izbranih nebančnih dajalcev kreditov v Sloveniji. Analiza je izvedena na podlagi kriterijev, kot so preglednost ponudbe, dostopnost informacij, digitalizacija poslovanja in pogoji kreditiranja. Rezultati kažejo, da nebančni dajalci kreditov omogočajo hitrejši in enostavnejši dostop do finančnih sredstev, vendar so njihovi krediti pogosto povezani z višjimi stroški in večjim tveganjem za potrošnike. Ugotovitve potrjujejo, da nebančni dajalci kreditov pomembno dopolnjujejo bančni sistem, vendar njihovo delovanje zahteva ustrezno regulacijo in nadzor. Ključni izzivi so povezani predvsem s transparentnostjo, digitalizacijo in tveganjem prezadolženosti. Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju tega segmenta trga in ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: potrošniško kreditiranje, nebančni kreditodajalci, gotovinski krediti, digitalizacija, kreditno tveganje
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2026; Ogledov: 168; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
7. |
8. Odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu LjubljanaNataša Arkar, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu, s poudarkom na izzivih in priložnostih, ki jih prinaša uvajanje novih tehnologij v zdravstveno prakso. Digitalna transformacija predstavlja eno ključnih usmeritev sodobnega zdravstva, saj omogoča večjo učinkovitost, preglednost procesov in kakovostnejšo oskrbo pacientov. Aktualnost raziskave temelji na dejstvu, da digitalizacija pomembno spreminja organizacijo dela ter vpliva na zadovoljstvo in pripravljenost zaposlenih, ki so ključni dejavnik uspešne implementacije.
Raziskava je bila izvedena z mešanim raziskovalnim pristopom, ki je vključeval kvalitativne intervjuje in kvantitativno anketiranje. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo številne prednosti digitalizacije, vendar ob tem izražajo tudi skrb zaradi pomanjkanja znanja, usposabljanja in tehnične podpore. Največjo oviro predstavlja pomanjkanje sistematičnega izobraževanja, ki vodi v odpor in negotovost. Ugotovljeno je bilo, da redna, praktično usmerjena usposabljanja pomembno krepijo samozavest zaposlenih in zmanjšujejo stres pri uporabi novih tehnologij. Prav tako so zaposleni izrazili potrebo po stalno dostopni IT-podpori ter večjem vključevanju v proces načrtovanja in uvajanja sprememb, saj to povečuje občutek lastništva nad uvedenimi rešitvami.
Poleg tehničnih vidikov je raziskava pokazala tudi pomen ohranjanja medosebnih odnosov, saj digitalizacija pogosto vodi v zmanjšanje osebnih stikov. Zato je nujno, da se digitalne rešitve dopolnjujejo s programi za krepitev timskega sodelovanja in pozitivne organizacijske klime. Sklepno lahko ugotovimo, da je digitalna transformacija v zdravstvu uspešna le, če se obravnava kot dolgoročen in strateško načrtovan proces, ki združuje tehnološki napredek z aktivnim vključevanjem zaposlenih ter zagotavljanjem stalne podpore in izobraževanja.
Ključne besede: digitalizacija, zdravstvo, zaposleni, zadovoljstvo pri delu, IT-podpora, izobraževanje, organizacijska kultura
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 288; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,14 MB) |
9. eUprava, digitalna izključenost in uporaba elektronske osebne izkaznice med starejšimi : magistrsko deloMaja Skaza, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava proces digitalne preobrazbe javne uprave s posebnim poudarkom na digitalni vključenosti starejših prebivalcev. Cilj raziskave je bil oceniti učinkovitost državnih ukrepov za zmanjševanje digitalne izključenosti in proučiti, kako uvedba elektronske osebne izkaznice (e-OI) vpliva na uporabo e-uprave med starejšimi državljani. Raziskava je temeljila na analitičnem pristopu, primerjalni analizi izbranih držav (Avstrija, Estonija) in pregledovanju uradnih statističnih podatkov (Eurostat, SURS, OECD) ter domačih in tujih akademskih virov. V teoretičnem delu sta bila opredeljena digitalizacija javne uprave in pojasnjen pomen ključnih sistemov, kot so SI-TRUST, SI-PASS, e-OI in digi točke. V empiričnem delu so bili analizirani doseženi rezultati v Sloveniji in primerjani z najboljšimi praksami iz tujine. Rezultati raziskave kažejo, da ima Slovenija ustrezno tehnično infrastrukturo, a se sooča z izrazito generacijsko vrzeljo v digitalnih kompetencah. Projekti, kot so digi točke, so pomemben korak naprej, vendar še ne dosegajo sistemskega vpliva. Uvedba e-OI predstavlja tehnološki napredek, vendar sama po sebi ne zagotavlja večje uporabe euprave brez dodatne podpore, izobraževanja in dviga zaupanja med starejšimi uporabniki. V primerjavi z Avstrijo in Estonijo Slovenija zaostaja predvsem na področju vključujočih izobraževalnih pristopov in uporabniške enostavnosti digitalnih storitev. Ključni izziv ostaja prehod iz tehnične v družbeno digitalizacijo, v kateri bodo vsi državljani – ne glede na starost – dejavno vključeni v digitalno okolje.
Ključne besede: digitalizacija javne uprave, elektronska osebna izkaznica, SI-TRUST, digitalna vključenost, starejši, e-uprava, javna uprava
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 316; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,12 MB) |
10. Vpliv digitalizacije beleženja delovnega časa na učinkovitost in preglednost plač v javnem sektorju : študija primeraMateja Žefran, 2026, magistrsko delo Ključne besede: digitalizacija, javni sektor, evidenca delovnega časa, učinkovitost, preglednost, obračun plač, organizacijska kultura, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2026; Ogledov: 354; Prenosov: 19
Celotno besedilo (992,49 KB) |
