1. Nevarnosti spletnega okolja: lažne novice na spletu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Spletne in informacijske tehnologijeMaxim Tursunov, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko lažnih novic v spletnem okolju ter njihov vpliv na družbo, zlasti v slovenskem prostoru. V ospredju je vprašanje, kako prebivalci Slovenije prepoznavajo lažne novice in katere oblike medijske pismenosti pri tem igrajo najpomembnejšo vlogo. Teoretični del zajema pregled obstoječe literature, definicije pojma lažnih novic, motive za njihovo širjenje ter negativne posledice za javno mnenje, zdravje, varnost in demokratične procese. Poseben poudarek je namenjen primerom vpliva dezinformacij med volitvami in v času pandemije COVID-19. Empirični del temelji na anketni raziskavi, ki zajema približno 130 anketirancev iz različnih starostnih in izobrazbenih skupin. Namen raziskave je ugotoviti stopnjo digitalne in novičarske pismenosti Slovencev ter analizirati, kako pogosto se srečujejo z lažnimi novicami in kakšne strategije uporabljajo za preverjanje verodostojnosti virov. Rezultati bodo primerjani s teoretičnimi izhodišči, da bi se oblikovalipredlogi zaizboljšanje ozaveščenosti in odpornosti proti dezinformacijam. Cilj naloge je prispevati k oblikovanju učinkovitih strategij za krepitev kritičnega vrednotenja informacij ter gradnji bolj odporne informacijske družbe.
Ključne besede: lažne novice, novičarska pismenost, digitalna pismenost, dezinformacije, kritično vrednotenje informacij
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2026; Ogledov: 192; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Analiza uporabe oddaljenega dostopa v Sloveniji s poudarkom na protokolu oddaljenega namizja : magistrska nalogaTadej Mlakar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo oddaljenega dostopa, s posebnim poudarkom na protokolu RDP (angl. Remote Desktop Protocol). Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako razširjena je uporaba teh tehnologij v organizacijah, katere varnostne ukrepe uporabniki pri tem upoštevajo ter kakšna je raven njihove ozaveščenosti o tveganjih. V teoretičnem delu so predstavljene ključne tehnologije oddaljenega dostopa, varnostne grožnje ter zakonodajni in standardizacijski okvir (GDPR, NIS2, priporočila SI-CERT). Empirični del temelji na polstrukturiranih intervjujih s strokovnjaki in kvantitativni analizi ankete. Rezultati kažejo, da je oddaljeni dostop postal standardna praksa, vendar je uporaba varnostnih ukrepov, kot sta večfaktorska avtentikacija in redno izobraževanje, še vedno nezadostna. Naloga opozarja, da tehnične rešitve same po sebi niso dovolj brez stalnega usposabljanja uporabnikov ter podpore vodstva, kar potrjuje pomen celostnega pristopa k zagotavljanju kibernetske varnosti.
Ključne besede: oddaljeni dostop, RDP, kibernetska varnost, varnostne prakse, digitalna pismenost
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 286; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,07 MB) |
3. Uporaba IOT za izboljšanje kakovosti življenja : diplomska nalogaAnej Kerševan, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje, kako internet stvari (IoT) prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter katere dejavnike uporabniki najmočneje upoštevajo pri sprejemanju IoT tehnologij. Teoretični del obravnava koncepte, arhitekture, protokole in varnostne vidike IoT, empirični pa temelji na kvantitativni spletni anketi (N = 72) med uporabniki v Sloveniji. Rezultati kažejo, da skoraj vsi anketiranci uporabljajo vsaj eno pametno napravo (98,6 %), vendar večina svoje poznavanje IoT ocenjuje kot nizko do srednje. Zaupanje v varnost podatkov je zmerno (65,2 %); med ključnimi motivatorji prevladujeta spremljanje zdravja in telesne pripravljenosti ter prihranek energije in stroškov. Največ zanimanja je za rešitve na področju zdravja, pametnega mesta in pametnega doma. Ugotovljen je razkorak med uporabo in razumevanjem IoT naprav. Priporočamo večjo preglednost, poudarek na zasebnosti ter izobraževanje uporabnikov.
Ključne besede: Internet stvari, kakovost življenja, pametne naprave, digitalna pismenost, kibernetska varnost, avtomatizacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 525; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,78 MB) |
4. Spodbujanje digitalne vključenosti skozi digitalna orodja : vloga eAsistenta pri delu učiteljev srednjih šol v SlovenijiBranka Klarić, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sta raziskana pomen digitalne vključenosti učiteljev in vloga digitalnih platform pri njihovem delu. Digitalizacija postaja ključen del izobraževanja, učitelji pa morajo razvijati digitalne kompetence za učinkovito uporabo digitalnih orodij. Teoretični del obravnava razliko med informacijsko in digitalno pismenostjo, zgodovinski razvoj ter stanje digitalnih kompetenc učiteljev v Sloveniji. Poseben poudarek je na vplivu digitalne pismenosti na zaposljivost in strokovni razvoj učiteljev ter na digitalni vključenosti. Analizirana je uporaba digitalne platforme eAsistent v srednjih šolah, njen vpliv na šolsko administracijo in učiteljsko delo. Empirični del naloge preučuje vpliv uporabe eAsistenta na digitalne kompetence učiteljev, zaključni del pa vsebuje rezultate in predloge za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: digitalna pismenost, digitalne platforme, eAsistent, srednješolski učitelji
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 820; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,13 MB) |
5. |
6. Vpliv epidemioloških sprememb na menedžment človeških virov in delo od doma kot posledica pandemije : magistrska nalogaKatja Ostreuh, 2022, magistrsko delo Ključne besede: COVID-19, menedžment človeških virov, pandemija COVID-19, delo od doma, delovno okolje, digitalna pismenost, izredne razmere, pandemija
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2022; Ogledov: 1702; Prenosov: 52
Celotno besedilo (949,27 KB) |
7. Digitalna pismenost in bralno-učne navade osnovnošolcev : magistrska nalogaGregor Gošnik, 2018, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo proučevali korelacijo med nivojem digitalne pismenosti in bralno učnimi navadami osnovnošolcev na podeželskih šolah Podravske statistične regije v Sloveniji. Predstavili smo teoretično podlago in modele za merjenje digitalne in bralne pismenosti. Na osnovi teoretičnega modela digitalne pismenosti DCA ter modela mednarodne raziskave bralne pismenosti PISA smo pripravili vprašalnik, ki so ga osnovnošolci reševali. Ugotovili smo, da imajo osnovnošolci z višjimi rezultati na področju digitalne pismenosti statistično značilno bolj razvite bralne navade in bolj pogosto berejo tiskane medije kot njihovi vrstniki. Ugotovili smo tudi, da bolj digitalno pismeni osnovnošolci pogosteje uporabljajo splet kot glavni vir informacij in tudi bolj preverjajo zanesljivost informacij, pridobljenih s spleta. Statistično značilen vpliv nivoja digitalne pismenosti na uporabo učinkovitejših učnih navad pa smo samo delno potrdili.
Ključne besede: digitalna pismenost, okvir DCA, bralna pismenost, učne strategije, osnovna šola
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 5190; Prenosov: 278
Celotno besedilo (1,44 MB) |
8. |
