1. Vloga medicinske sestre pri pacientu s pljučnim edemomDenis Hadžić, 2026, diplomsko delo Opis: Pljučni edem je akutno, potencialno življenjsko ogrožajoče stanje, za katerega je značilno kopičenje tekočine v pljučnem intersticiju in alveolah, kar povzroča moteno izmenjavo plinov in respiratorno stisko. Zaradi hitrega poteka bolezni sta zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov ter pravočasno ukrepanje ključnega pomena za uspešno zdravljenje in preprečevanje zapletov. Diplomirana medicinska sestra ima pomembno vlogo pri spremljanju vitalnih funkcij in dihalnega stanja, sodeluje pri izvajanju neinvazivne ventilacije, zgodnjem prepoznavanju poslabšanja ter zdravstveno-vzgojnem delu s pacientom in z njegovimi svojci. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri pacientu s pljučnim edemom.
Ključne besede: pljučni edem, diplomirana medicinska sestra, zdravstvena nega, neinvazivna ventilacija, zgodnje prepoznavanje.
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2026; Ogledov: 324; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjoMaja Motoz, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Respiratorni sistem omogoča izmenjavo plinov med organizmom in zunanjim okoljem ter s tem zagotavlja ustrezno oskrbo tkiv s kisikom in odstranjevanje ogljikovega dioksida. Sestavljata ga zgornji in spodnji respiratorni sistem. Respiratorna odpoved je lahko akutna ali kronična ter se klinično kaže kot hipoksemična ali hiperkapnična oblika. Med najpogostejše vzroke za nastanek respiratorne odpovedi sodijo pljučnica, pljučni edem, pljučna embolija (PE), kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), astma in akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS). Diagnostika temelji na klinični sliki, plinski analizi arterijske krvi, pulzni oksimetriji, kapnometriji ter slikovnih preiskavah. Zdravljenje vključuje kisikovo terapijo, neinvazivno ali invazivno ventilacijo ter ustrezno farmakoterapijo. Pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo ima zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki spremlja vitalne znake, izvaja terapijo, zagotavlja prehodnost dihalnih poti ter sodeluje pri zdravstvenovzgojnem delu in dokumentiranju bolnikovega stanja.Namen raziskave je bil ugotoviti in predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo.
Metode: V raziskavo smo vključili sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami, zaposlenih na internističnem področju. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Na podlagi pregleda domače in tuje znanstvene, oziroma strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google Učenjak, Obzornik zdravstvene nege, SpringerLink in MEDLINE smo pripravili vprašanja za intervju, razdeljena na dva sklopa. V raziskavi smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali kvantitativno, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke kodirali in jih interpretirali.
Rezultati: V raziskavi je bil uporabljen namenski vzorec, ki je zajemal sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov, zaposlenih na internističnem področju najmanj eno leto. V raziskavi je sodelovalo pet žensk in dva moška, starih od 27 do 54 let. Rezultati raziskave kažejo, da intervjuvanci razlikujejo med vrstami respiratorne odpovedi, prepoznajo njeno klinično sliko ter ustrezno ukrepajo ob pojavu. Ugotovljeno je bilo, da je vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo zelo pomembna in vključuje predvsem merjenje vitalnih funkcij, opazovanje in spremljanje bolnikovega stanja, izvajanje kisikove terapije, poznavanje in sodelovanje pri neinvazivni ter invazivni ventilaciji, izvajanje higiene respiratornih poti, komunikacijo in sodelovanje z zdravstvenim timom zdravstvenovzgojno delo ter ustrezno dokumentiranje. Rezultati prav tako kažejo, da je respiratorna odpoved pogosto klinično stanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Intervjuvanci ob tem poudarjajo, da je obravnava takšnih bolnikov lahko čustveno zahteva in stresna, vendar hkrati zahteva strokovnost, hitro prepoznavanje poslabšanja ter ustrezno in pravočasno ukrepanje.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre na internističnem področju dobro poznajo različne oblike respiratorne odpovedi ter načine njihovega zdravljenja. Ugotovitve poudarjajo pomembno vlogo diplomirane medicinske sestre pri spremljanju bolnikovega stanja, pravočasnem prepoznavanju poslabšanja, izvajanju terapije, sodelovanje pri ventilacijski podpori ter zagotavljanju psihološke podpore bolniku. Raziskava je prav tako pokazala, da se diplomirane medicinske sestre zelo pogosto srečujejo z respiratorno odpovedjo, kar prispeva k njihovim izkušnjam, vendar hkrati poudarja potrebo po stalnem strokovnem izobraževanju in nadgrajevanju znanja za zagotavljanje kakovostne zdravstvene obravnave.
Ključne besede: respiratorna odpoved, diplomirana medicinska sestra, aplikacija kisika, respiratorni sistem, kronična obstruktivna pljučna bolezen.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 403; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,04 MB) |
3. Celostna obravnava pacienta z motnjami srčnega ritmaAdrijana Berdajs, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Normalen srčni utrip odraslega človeku v mirovanju znaša 60-100 utripov na minuto in ima elektrofiziološke lastnosti normalnega EKG-ja. Vsako odstopanja od tega opredelimo kot motnje srčnega ritma ali aritmije. Motnje srčnega ritma oziroma aritmije predstavljajo skupino bolezenskih stanj, pri katerih prihaja do nepravilnega nastajanja ali prevajanja električnih impulzov v srcu. Posledično je prisoten prehiter, prepočasen ali nereden srčni utrip. Aritmije so lahko povezane z drugimi bolezenskimi stanji ali pa se pojavijo pri drugače zdravem posamezniku. Namen diplomske naloge je bil predstaviti najpogostejše motnje srčnega ritma, opisati diagnostično-terapevtske preiskave ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri potrditvi diagnoze in uspešnem zdravljenju, namen raziskave pa raziskati celostno obravnavo pacienta z motnjo srčnega ritma.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. V raziskavo je bilo vključenih šest pacientov z motnjami srčnega ritma. Sekundarni podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvancem bolezen predstavlja vsakodnevno oviro pri svojih opravilih in življenjskih aktivnostih. Do ugotovitve diagnoze so prišli preko opravljenih preiskav. Celostno obravnavo dojemajo tako, da so obravnavni v celoti skupaj z njihovim načinom življenja. Intervjuvanci se srečujejo s poslabšanjem bolezni in tveganji za dodatne življenjsko ogrožajoče zaplete. Intervjuvancem se preventivni pregledi in izobraževalni programi zdijo koristni. Izobraževalnih programov se udeležuje le ena intervjuvanka. Referenčno ambulanto redno obiskujejo in so z obravnavo zadovoljni.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da prisotnost motnje srčnega ritma pacientom predstavlja stalne prilagoditve na vsakodnevne aktivnosti. Obravnava do potrditve bolezni je potekala z različnimi diagnostično terapevtskimi-preiskavami, ki so bile podobne pri vseh intervjuvancih. Preiskave se med seboj povezujejo in po potrebi so večkrat izvajane za pridobitev novih izvidov. Pacienti celostno obravnavo njihove bolezni dojemajo kot zajemanje celote pacienta, skupaj z boleznijo, vključno z njihovimi navadami, fizičnim in psihičnim stanjem, vsakodnevnimi opravili in življenjskim slogom. Zapleti, s katerimi se pacienti vsakodnevno srečujejo, so palpitacije, omotica, slabost, bolečine v prsih, razbijanje srca, sinkopa. Vse to lahko pripelje do nenadne srčne smrti ali ishemične možganske smrti. Pacientom se preventivni pregledi zdijo pomembni, vendar se premalo udeležujejo dodatnih izobraževanj. Referenčne ambulante redno spremljajo in nadzorujejo zdravstveno stanje pacientov, vendar nimajo posebej obravnavane skupine za motnje srčne ritma
Ključne besede: motnje srčnega ritma, celostna obravnava, pacient, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 338; Prenosov: 9
Celotno besedilo (923,86 KB) |
4. Higienski pristopi v vzgojno izobraževalni ustanoviMojca Širovnik, 2026, diplomsko delo Opis: Teoreticna izhodisca: Predsolsko obdobje je kljucno za oblikovanje higienskih navad, saj so otroci zaradi razvojnih znacilnosti in nezrelega imunskega sistema bolj dovzetni za nalezljive bolezni. Higiena v vrtcu zajema osebno higieno otrok, higieno prostorov in igrac ter prehransko higieno, pri cemer je dosledno izvajanje higienskih ukrepov nujno za ohranjanje zdravja otrok. Kljucno vlogo pri izvajanju higienskih praks imajo vzgojiteljice, ki s svojim zgledom, pedagoskimi dejavnostmi, upostevanjem priporocil NIJZ-ja in sodelovanjem s starsi spodbujajo otrokovo zdravstveno vzgojo. Pomemben prispevek h krepitvi higienskih navad predstavlja tudi sodelovanje s Centrom za krepitev zdravja, kjer diplomirane medicinske sestre s preventivnimi in starosti prilagojenimi delavnicami dodatno podpirajo razvoj zdravih zivljenjsko–higienskih navad pri predsolskih otrocih. Namen raziskave je bil raziskati higienske pristope v vzgojno-izobrazevalni ustanovi predsolskih otrok.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji sestih diplomiranih vzgojiteljic, zaposlenih v vrtcu razlicnih starostnih skupin. Zbrani podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo, odgovori intervjuvank pa si bili kodirani in interpretirani. Vzorec je bil priloznostni in je zajemal diplomirane vzgojiteljice iz socialne mreze raziskovalke. Raziskava je potekala oktobra 2025.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da diplomirane vzgojiteljice izvajajo razlicne pedagoske metode, s katerimi predsolske otroke ucijo higienskih navad in skrbijo, da otroci te izvajajo pravilno, starejse starostne skupine pa higienske navade izvajajo tudi samostojno. Otroci higienske ukrepe ucinkoviteje izvajajo, kadar razumejo njihov pomen in so v proces vkljuceni na igriv, interaktiven in vizualno podprt nacin. Vzgojiteljice ob pojavu okuzb sledijo protokolu za obvescanje starsev in organizatorja prehrane in zdravstveno–higienskega rezima, izvajajo dodatne preventivne ukrepe pri preprečevanju sirjenja okuzb. Kot izzive so vzgojiteljice izpostavile prihod bolnih otrok v vrtec in s tem neupostevanje priporocil ob pojavu okuzbe s strani starsev.
Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo pomembno vlogo diplomirane vzgojiteljice in pomocnice predsolskih otrok pri ucenju in navajanju higienskih navad ter samostojnosti pri njihovem izvajanju. Pomemben dejavnik pri ucenju predsolskih otrok predstavlja tudi sodelovanje vzgojno-izobrazevalne ustanove in Centra za krepitev zdravja. Raziskava je pokazala, da vrtec ob pojavu nalezljivih bolezni sledi jasnim protokolom, ki vkljucujejo preventivne higienske ukrepe in ucinkovito komunikacijo s starsi, kar prispeva k omejevanju sirjenja okuzb. Pomemben del zagotavljanja higienskih standardov predstavlja tudi sodelovanje vrtca z zdravstvenimi ustanovami, pri cemer uspesnost izvajanja higiene ni odvisna le od materialnih pogojev, temvec predvsem od doslednega pedagoskega pristopa in sodelovanja vseh vkljucenih deleznikov.
Ključne besede: higienski pristopi, higiena rok, diplomirana medicinska sestra, predsolski otroci.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 344; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,10 MB) |
5. Učna motivacija pacientov v centrih za krepitev zdravjaZala Kavšak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Z raziskavo smo na podlagi primerjalne analize delovanja Centrov za krepitev zdravja v Sloveniji in Litvi proučili učno motivacijo pacientov, ki so vključeni v proces zdravstvenovzgojne dejavnosti. Na takšen način smo določili stopnjo motivacije anketiranih, proučili dejavnike, ki vplivajo na njihovo učno motivacijo, proučili njihova mnenja o ustreznosti izobraževalnih vsebin in ugotovili, v kolikšni meri so se pripravljeni vseživljenjsko izobraževati za namen skrbi za lastno zdravje.
Metoda: Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno metodo, metodo kompilacije, metodo komparacije, ki vključuje primerjanje navedenih dejstev, mnenj in pojavov, ter deduktivno metodo, s pomočjo katere smo na osnovi teoretičnih izhodišč in rezultatov ankete prišli do določenih spoznanj. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, in sicer tehniko anketiranja. Ta tehnika nam omogoča raziskovanje in zbiranje podatkov, informacij ter stališč o obravnavanem področju na podlagi rezultatov ankete. Za potrebe empiričnega dela je vir podatkov pregled domače in tuje literature ter literarnih baz.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so slovenski anketiranci bolj motivirani za izobraževanje kot litovski, hkrati pa tudi večino dejavnikov, ki vplivajo na učno motivacijo, ocenjujejo kot pomembnejše v primerjavi z Litovci. Oboji izobraževalne vsebine ocenjujejo kot ustrezne, slovenski anketiranci v primerjavi z litovskimi navajajo, da so pripravljeni več časa vložiti v izobraževanje za namen skrbi za lastno zdravje.
Razprava: Slovenski in litovski pacienti so vplive dejavnikov na učno motivacijo in ustreznost programa v izobraževalnih zdravstvenih ustanovah ocenjevali zelo podobno, vendar kljub temu lahko opazimo razlike v pripravljenosti za učenje in željah po izboljšanju programov izobraževanja.
Ključne besede: Izobraževanje, učna motivacija, diplomirana medicinska sestra, center za krepitev zdravja, vseživljenjsko učenje.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 1495; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,16 MB) |
6. Vloga diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela, prometa in športaZala Zevnik, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Dispanzer medicine dela, prometa in športa je multidisciplinarna veja medicine, ki se ukvarja s krepitvijo in ohranjanjem zdravja delavcev, voznikov in športnikov. Medicina dela proučuje vpliv dela in delovnega okolja na zdravje in zmožnost za delo, ukvarja pa se tudi s preprečevanjem in obvladovanjem poškodb pri delu in poklicnih bolezni, ter varovanju in izboljšanju zdravja zaposlenih. Medicina prometa obravnava zdravje voznikov vseh vrst motornih vozil in preučuje njihovo sposobnost za vožnjo in upravljanje vozil. Medicina športa pa se ukvarja z učinki in posledicami gibanja in športne dejavnosti na zdravje človeka. Diplomirana medicinska sestra, ki deluje v timu medicine dela, ima pomembno vlogo pri varovanju in izboljšanju zdravja delovnega prebivalstva, voznikov in športnikov. Namen raziskave je bilo analizirati vlogo diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela, prometa in športa.
Metode: Raziskava je bila izvedena na podlagi kvalitativnega načina raziskovanja in deskriptivne metode dela. V empiričnem delu so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analiziranje so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Uporabljen je bil namenski vzorec in je zajemal sedem diplomiranih medicinskih sester, ki so zaposlene v enotah dispanzerja medicine dela, prometa in športa. Sodelovalo je šest žensk in en moški; stari so bili od 24 do 60 let. Vsi intervjuvanci imajo enako najvišjo pridobljeno stopnjo izobrazbe, tj. visokošolski študijski program 1. stopnje – zdravstvena nega. Z raziskavo smo ugotovili, da so glavne naloge in kompetence diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela izvajanje diagnostičnih preiskav, naročanje pacientov na termine, sprejem pacientov in urejanje zdravstvene dokumentacije ter dobre komunikacijske in organizacijske spretnosti za vodenje tima. Diplomirana medicinska sestra ima vlogo pri odkrivanju in preprečevanju bolezni z izvajanjem diagnostičnih preiskav in izvajanjem promocije zdravja, ozaveščanjem o zdravem življenjskem slogu ter spodbujanjem cepljenja.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je glavna vloga diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela, prometa in športa izvajanje zdravstvene nege z negovalnimi intervencijami, kamor spada izvajanje diagnostičnih preiskav, ki jih izvaja z namenom odkrivanja bolezni. Vlogo pri preprečevanju bolezni pa ima diplomirana medicinska sestra z izvajanjem promocije zdravje na delovnem mestu in zdravstveno vzgojo pacientov, kjer je glavni del ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu. Pomembno je, na kakšen način diplomirana medicinska sestra kot izvajalka zdravstvene vzgoje podaja informacije pacientu, biti mora dober motivator in pri pacientu vzbuditi zaupanje. Pri svojem delu medicinska sestra deluje v timu in dela s pacienti, za kar potrebuje dobre komunikacijske in organizacijske veščine. Glavne naloge in kompetence diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela, prometa in športa pa obsegajo izvajanje diagnostičnih preiskav, naročanje pacientov na termine zdravniških pregledov, sprejem pacientov v dispanzerju ter urejanje zdravstvene dokumentacije, povezane s preventivnim zdravstvenim pregledom v dispanzerju.
Ključne besede: medicina dela, prometa in športa, obravnava pacienta v dispanzerju, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 1002; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,08 MB) |
7. Pomen prilagodljivosti procesa zdravstvene nege za kakovostno obravnavo hemodializnega pacientaIza Draškovič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Hemodializa je oblika dialize, pri kateri se kri prečisti. Čiščenje poteka s po-močjo hemodializatorja oziroma umetne ledvice. Hemodializa poteka tako, da se kri črpa iz telesa v hemodializator. Tukaj se kri prefiltrira skozi polprepustno membrano in na ta način se odstranjujejo odpadne snovi in odvečna tekočina. Po tem postopku se očiščena kri vrne nazaj v telo. Običajno se izvaja trikrat na teden oziroma glede na potrebe pacienta. Največji pomen izvajanja hemodialize je celotni proces zdravstvene nege pri obravnavi dializnega pacienta. Pred začetkom same dialize mora-mo izbrati pravilen žilni dostop, hkrati skrbeti za preprečevanje okužb, da ne pride do morebitnih za-pletov. Skozi sam postopek spremljamo vitalne funkcije pacienta, obvladujemo elektrolitsko ravnovesje in tekočine. Za izvedbo same hemodialize je pomembno sodelovanje z različnimi strokovnjaki, ki pri-pomorejo k uspešnemu zdravljenju. Ne smemo pa pozabiti na samega pacienta, ki ga pravilno izobra-žujemo o sami bolezni, nudimo pomoč pri načrtovanju prehrane in pri tem vključimo tudi družino. Za uspešno zdravljenje pacientu nudimo psihološko podporo. Namen raziskave je ugotoviti pomen prila-godljivosti procesa zdravstvene nege za kakovostno obravnavo hemodializnega pacienta.
Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni podatki in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na sestavljeni predlogi za polstrukturirani intervju, raziskava pa je pote-kala v mesecu februarju 2025.
Rezultati: Izbran je bil namenski vzorec, intervjuvali smo šest diplomiranih medicinskih sester, ki svoje delo opravljajo na oddelku za hemodializo. Diplomirane medicinske sestre so se v intervjujih strinjale, da so temelji kakovosti zdravljenja individualna oskrba, varnostna in psihosocialna podpora ter fizična in psihološka zaščita pacienta. Intervjuvanke postavljajo pacienta v središče zdravstvene obravnave in hkrati poudarjajo pomembnost dodatnega usposabljanja zaposlenih. Izjemno pomemben pa jim je ce-lotni pristop k pacientu, ki vključuje vse psihosocialne in življenjske dejavnike.
Razprava: Ugotovili smo, da na pacientovo zadovoljstvo vplivajo individualizirana zdravstvena nega, stalno spremljanje pacientovega stanja, zagotavljanje varnega okolja in učinkovita komunikacija. Kako-vostna obravnava je tesno povezana s strokovnim izobraževanjem zdravstvenega osebja, spodbujanje pacientov v procesu odločanja in sodelovanje v zdravstvenih timih. Boljši rezultat zdravljenja nam kaže stalno prilagoditev negovalnih ukrepov pacienta ter prilagoditev parametrov, ki vključujejo prehrano ter psihološko in socialno podporo. Sodelovanje na sestankih, razdelitve vlog timu in učinkovita komu-nikacija kažejo kakovostni proces zdravljenja pacienta.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, diplomirana medicinska sestra, življenje s hemodializo, proces zdravstvene nege pacienta
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 1282; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,14 MB) |
8. Uloga medicinskih sestara u zdravstvenoj nezi i poboljšanju kvaliteta života obolelih od demencije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNenad Petrović, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Demencija je progresivno neurodegenerativno oboljenje koje narušava kognitivne, emocionalne i funkcionalne sposobnosti, te time i kvalitet života obolelih. Ispitivanje kvaliteta života osoba s demencijom je važno kako bi se identifikovale njihove specifične potrebe i obezbedila adekvatna podrška za očuvanje dostojanstva i dobrobiti. Metodologija rada: U radu je primenjena kvantitativna istraživačka metoda. U prvoj fazi istraživanja korišćen je DEMQOL upitnik (N=103) kako bi se utvrdio kvaliteta života obolelih od demencije. U drugoj fazi istraživanja, putem samoosmišljenog kraćeg upitnika analizirani su stavovi medicinskih sestara o njihovoj ulozi u unapređenju kvaliteta života ovih pacijenata (N=20). Rezultati: Rezultati su pokazali da je domen emocije dobio najnižu ocenu (47,60), dok su pamćenje (55,83) i svakodnevni život (53,37) ocenjeni višim vrednostima. Najniža ocena u domenu emocija zabeležena je za tvrdnju koja se odnosi na ograničenja u obavljanju željenih aktivnosti (38,83), što ukazuje na osećaj zavisnosti i bespomoćnosti. Prosečan skor kvaliteta života ispitanika iznosio je 52,26. U drugoj fazi istraživanja, rezultati su pokazali da većina ispitanika (75%) veruje da psihološka i emocionalna podrška, edukacija i koordinacija zdravstvene nege mogu poboljšati kvalitet života pacijenata. Međutim, manji deo ispitanika (25%) iskazao je određeni stepen nesigurnosti, što može biti povezano sa nedostatkom adekvatnih resursa ili iskustva. Rasprava: Kako bi se poboljšao kvalitet života ispitanih pacijenata, preporučuje se sprovođenje sistematskog praćenja emocionalnog blagostanja, jačanje samostalnosti pacijenata, unapređenje socijalnih interakcija i kontinuirana edukacija medicinskih sestara radi obezbeđivanja visokokvalitetne zdravstvene nege.
Ključne besede: demencija, kvalitet života, DEMQUL, Lambertsetersykehjem, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 902; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,26 MB) |
9. Razbremenitev strokovnjakov zdravstvene nege s pomočjo supervizije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNatalija Korošec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V stroki zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti in težjih delovnih pogojev prihaja do vse več konfliktov in izgorelosti medicinskih sester. Supervizija se ponuja kot možna rešitev in pomoč medicinskim sestram. V tujini se vedno bolj vključuje v stroke zdravstvene nege in pomaga medicinskim sestram, da pridobijo motivacijo, da delo opravijo bolj kakovostno, ter da je njihovo profesionalno življenje čim manj stresno. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za teoretični del. Raziskovalni del je potekal po kvantitavni metodi deli, uporabljen instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji. Z njim smo v domu upokojencev Poljčane in enoti Slovenska Bistrica želeli izvedeti poznavanje supervizije in njihovo mnenje o uporabi te v praksi pri strokovnjakih zdravstvene nege (bolničarji, srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre). Vzorčenje smo izvedli v septembru 2024, podatke smo obdelali s pomočjo Microsoft Excel in programa SPSS. Rezultati: Na podlagi hipotez smo ugotovili, da se anketirani, ki so straješi do 50 let, ne strinjajo, da bi z redno supervizijo bila komunikacija boljša med nadrejenim in podrejenim (29 %). Potrdili smo hipotezo, da anketirani z delovno dobo 6–15 let menijo, da bi bilo supervizijo treba uvesti v zdravstveno nego (78 %). Ugotovili smo, da se bolničarji v večini ne strinjajo, da bi supervizija razbremenila zdravstvenega delavca (36 %). Diskusija in zaključek: Ker je problem stresa in konflikta v zdravstveni negi prevelik, je zato treba nekaj storiti. Supervizija se kaže kot nekaj dobrega in potrebnega, da se delavce razbremeni ter jim da več motivacije pri delu.
Ključne besede: supervizije, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, razbremenitev
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 1873; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,97 MB) |
10. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokomBenjamin Kukec, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sepsa in septični šok sta urgentni zdravstveni stanji, ki izhajata iz neustreznega sistemskega odziva telesa na okužbo, kar lahko povzroči odpoved organov in smrt. Septični šok je najtežja oblika sepse, pri kateri pride do hude motnje v delovanju organskih sistemov zaradi neustreznega odziva telesa na okužbo. Ključno vlogo pri pravočasnem prepoznavanju in zdravljenju tega stanja ima diplomirana medicinska sestra, saj spremlja vitalne znake, aplicira tekočine, antibiotike in uporablja različne ocenjevalne lestvice ter je pogosto prva, ki opazi zgodnje opozorilne znake in spremembe. Ti lahko vključujejo spremembe v zavesti, hemodinamske in respiratorne nepravilnosti ter laboratorijske kazalnike vnetja.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu literature, izvedenem oktobra 2024, z uporabo podatkovnih baz PubMed, Google Učenjak, Cobiss in ScienceDirect. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku, ki je bila povezana s področjem raziskovanja vloge diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokom. Za namen raziskave smo uporabili literaturo znanstveno-raziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu in je bila objavljena v časovnem obdobju od januarja 2014 do oktobra 2024.
Rezultati: Na podlagi raziskovalne strategije iskanja s pomočjo ključnih besed smo pri pregledu literature pridobili 916 zadetkov iz različnih znanstvenih baz. V naslednjem koraku smo pregledali naslove in povzetke člankov ter izločili 820 člankov. Po tem pregledu smo nato pregledali vsebinsko še 96 člankov in jih 81 dodatno izključili. Končnih 15 zadetkov smo na koncu podrobno analizirali ter jih vključili v končno analizo. Na podlagi ugotovitev raziskav smo jih razporedili v štiri kategorije.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju septičnega šoka, saj so pogosto prve, ki opazijo simptome, vendar njihova uspešnost ni povsod optimalna. Znanje o sepsi in septičnem šoku je med sestrami zmerno, pri čemer le manjši delež pravilno opredeli stanje. Izkušnje, izobrazba in namensko financiranje izobraževanj izboljšujejo prepoznavanje, a v nekaterih okoljih primanjkuje poznavanja diagnostičnih orodij. Triažne medicinske sestre so pogosto zelo uspešne pri aktivaciji protokolov za zgodnjo obravnavo. Na uspešnost intervencij vplivajo strokovna usposobljenost, delovne izkušnje in skladnost s kliničnimi smernicami. Redna izobraževanja, zlasti simulacije, povečujejo samozavest in natančnost pri izvajanju ukrepov, prav tako imajo velik pomen izkušnje, saj izkušene sestre hitreje prepoznajo znake in učinkoviteje sledijo protokolom. Standardizirane klinične poti izboljšujejo skladnost z ukrepi in zmanjšujejo umrljivost, vendar je uspeh odvisen tudi od kadrovske organizacije. Preobremenjenost sester povečuje tveganje za napake in zamude, medtem ko ustrezno število osebja in dostop do diagnostičnih orodij, kot so hitri testi, izboljšujeta izide. Tehnološke rešitve in multidisciplinarni pristop dodatno podpirajo učinkovitost obravnave septičnega šoka.
Ključne besede: sepsa, septični šok, septični bolnik, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 1604; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,13 MB) |
