Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SKRBI ZA ZDRAVJE OTROKA IN MATERE V PRVEM LETU ŽIVLJENJA
Ana Jerant, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Glavni/Izpostavljeni problem je pomanjkanje ustrezne in prilagojene podpore za družine z novorojenčki. Oskrba na domu je individualiziran pristop in se razlikuje od institucionalne oskrbe. Pomanjkanje znanja o dojenju ter težave pri vzpostavljanju dojenja, oskrbi novorojenčkov in preprečevanju zdravstvenih težav so lahko posledica neudeleževanja materinske šole in nezadostnega števila preventivnih obiskov socialno ogroženih družin. Na preventivnih obiskih pogosto ne pokrivajo vseh bistvenih tematik. Na zdravstveno varnost dojenčkov in zaupanje staršev vplivata tudi pomanjkanje usklajenosti med zdravstvenimi službami in neindividualiziran pristop. Namen raziskave je preučiti vlogo patronažne medicinske sestre pri skrbi za zdravje otroka in matere v prvem letu življenja. Cilji so opredeliti ključne naloge patronažne medicinske sestre pri skrbi za otroka v prvem letu življenja; preučiti pomen vloge patronažne medicinske sestre pri psihološki podpori materam v prvem letu po porodu; analizirati prispevek patronažnih obiskov k zdravstveni vzgoji staršev o pravilni skrbi za dojenčka; identificirati najpogostejše izzive, s katerimi se srečujejo patronažne medicinske sestre pri izvajanju svojega dela z otroki; ugotoviti, kako patronažne medicinske sestre podpirajo dojenje in prehrano dojenčka v prvem letu življenja. Metoda: Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela bodo zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski in je vključeval patronažne medicinske sestre, ki imajo več kot tri leta delovnih izkušenj. Raziskava je potekala decembra leta 2024. Rezultati: Ker z obiski pogosto ni mogoče predati vseh zahtevanih informacij, so patronažne medicinske sestre staršem ponudile svoje osebne telefonske številke, kamor jih lahko kadarkoli pokličejo in jim zaupajo svoje težave. Tako so jim patronažne sestre lažje dostopne. Novi starši se najpogosteje srečujejo s pomanjkanjem informacij in pomoči pri zdravstveni negi. Prav tako so patronažne medicinske sestre poudarile potrebo po strokovni pomoči in sočutni komunikaciji pri reševanju poporodnih vprašanj, zlasti na temo duševnega zdravja mater. Razprava: V raziskavi je sodelovalo šest patronažnih medicinskih sester. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo patronažne medicinske sestre pomembno vlogo pri skrbi za zdravje otroka in matere v prvem letu življenja, nudijo pomoč pri dojenju, negi novorojenčka in dojenčka ter spodbujajo zdrav življenjski slog. Delo na domu zahteva prilagojen pristop, saj nikoli ne vedo, kaj jih čaka. Ustvariti morajo dober odnos in zaupanje s starši. Patronažne medicinske sestre pri družinah z večjimi potrebami, vključno z mamami, ki se ukvarjajo s težavami z duševnim zdravjem, ali z nedonošenčki opravljajo več preventivnih obiskov. Poudarile so, da je preventivnih obiskov več kot dovolj, saj imajo z novimi smernicami možnost, da si obiske razporejajo same in lahko težavnim otrokom namenijo več obiskov glede na kriterije ranljivosti. Ti preventivni obiski, ki jih izvajajo, jim omogočajo zgodnje odkrivanje težav. Prav tako imajo ključno vlogo pri dojenju, uvajanju čvrste hrane in samem svetovanju o zdravi prehrani. Patronažne sestre izvajajo prilagojen pristop, upoštevajo specifične zahteve vsake družine in omogočajo ciljno svetovanje. Da se zagotovi celostna oskrba, je potrebno dobro sodelovanje tako s starši kot tudi s pediatri, psihologom in drugimi zdravstvenimi delavci. Izvajati je treba presejalne teste za poporodno depresijo, kot je Edinburški vprašalnik, saj se na ta način ponudi ustrezna pomoč materam, ki se borijo s težavami z duševnim zdravjem.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, novorojenček, dojenček, duševno zdravje mater.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 660; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

2.
INFORMIRANOST STARŠEV O SKRBI ZA OSEBNO HIGIENO IN UREJENOST DOJENČKA
Nuša Prijanovič, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: V obdobju dojenčka je osebna higiena in urejenost otroka drugačna kot navadno, kar pomeni, da se je treba držati nekaterih smernic. Prav tako se v tem času pojavljajo različne spremembe na dojenčkovi koži in sluznicah, kar zahteva dodatno intenzivno nego ter ustrezne ukrepe. Starše je treba dobro pripraviti na porod in starševstvo, kamor spada tudi skrb za osebno higieno in urejenost dojenčka. Največ informacij starši dobijo v Šoli za starše, s patronažnimi obiski in na spletu. Namen raziskave je bil preučiti informiranost staršev o skrbi za osebno higieno in urejenost dojenčka. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. V raziskavo so bili vključeni starši otrok, ki so bili pripravljeni izpolniti anketni vprašalnik, objavljen na spletni strani družabnega omrežja Facebook. Anketiranje je potekalo aprila 2024. V raziskavi je sodelovalo 223 staršev. Rezultati: Vsi starši vedo, kaj so temenice, in večina jih ve, kaj je soor. 46,5 % (103) staršev je ocenilo svoje znanje o sooru zadovoljivo, 25 % (55) dobro, 14,5 % (32) slabo in 14 % (31) bi potrebovalo dodatne informacije. 94 % (204) staršev ve, da dojenčka prvič kopamo, ko se popkovna rana popolnoma zaceli. 30,5 % (172) staršev meni, da so največ informacij pridobili od patronažne službe, 24 % (134) staršev je za vir informacij označilo Šolo za starše, 18 % (100) staršev je pridobilo informacije od sorodnikov in 17,5 % (99) od prijateljev. 3,5 % (21) staršev se je za vir informacij obrnilo na spletno stran ZDAJ. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da anketirani starši ob pojavu temenic pri dojenčku uporabljajo olivno olje, masirajo lasišče in dojenčka češejo v vse smeri. Večina staršev navaja soor kot okužbo ustne votline z glivico Candido Albicans. Ob pojavu sednosti starši skrbijo za suho kožo v predelu kožnih gub, po izvedeni anogenitalni negi pustijo dojenčka še nekaj časa razvitega in uporabljajo obkladke iz hrastovega lubja. Ugotavljamo, da večina staršev prvič kopa dojenčka oz. novorojenčka, ko se popkovna rana zaceli. Intimni predel umivajo od spredaj proti anusu in temeljito izvajajo anogenitalno nego tako med kopanjem kot pri sami menjavi plenic. Največ informacij glede osebne higiene in urejenosti dojenčka so starši pridobili s strani patronažne medicinske sestre in v Šoli za starše.
Ključne besede: dojenček, osebna higiena, starši, informiranost
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 947; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh