Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza uporabe oddaljenega dostopa v Sloveniji s poudarkom na protokolu oddaljenega namizja : magistrska naloga
Tadej Mlakar, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo oddaljenega dostopa, s posebnim poudarkom na protokolu RDP (angl. Remote Desktop Protocol). Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako razširjena je uporaba teh tehnologij v organizacijah, katere varnostne ukrepe uporabniki pri tem upoštevajo ter kakšna je raven njihove ozaveščenosti o tveganjih. V teoretičnem delu so predstavljene ključne tehnologije oddaljenega dostopa, varnostne grožnje ter zakonodajni in standardizacijski okvir (GDPR, NIS2, priporočila SI-CERT). Empirični del temelji na polstrukturiranih intervjujih s strokovnjaki in kvantitativni analizi ankete. Rezultati kažejo, da je oddaljeni dostop postal standardna praksa, vendar je uporaba varnostnih ukrepov, kot sta večfaktorska avtentikacija in redno izobraževanje, še vedno nezadostna. Naloga opozarja, da tehnične rešitve same po sebi niso dovolj brez stalnega usposabljanja uporabnikov ter podpore vodstva, kar potrjuje pomen celostnega pristopa k zagotavljanju kibernetske varnosti.
Ključne besede: oddaljeni dostop, RDP, kibernetska varnost, varnostne prakse, digitalna pismenost
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 909; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

2.
Družbeni vplivi na uporabo arhivskega gradiva : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Arhivistika
Luka Mezek, 2023, diplomsko delo

Opis: Ena od osnovnih dejavnosti vsakega arhiva je dajanje v uporabo arhivsko gradivo, ki ga hranijo. Pred tem pa v arhivih izvajajo vrsto dejavnosti, ki so potrebne, da lahko uporabniki čim lažje dostopajo do arhivskega gradiva. Tako imajo vsi arhivi popise arhivskih fondov in zbirk ali vodnike po fondih, razne evidence in podobno. Vsekakor je zanimivo analizirati uporabo arhivskega gradiva v čitalnicah, za katere bi bilo primerneje, da bi jih imenovali »sobe za raziskave«, kot je na primer v sosednjem arhivu v Trstu ta prostor označen kot »sala di studio«. Ta dejavnost je predpisana tudi v pozitivni arhivski zakonodaji. Analiza uporabnikov kaže na zelo raznolika področja poizvedovanja in načine uporabe arhivskega gradiva. Zahteve za uporabo arhivskega gradiva so seveda v tesni povezavi z namembnostjo, za katero se uporabnik poteguje, zato lahko uporaba obsega širok spekter dokumentov – od gradbenih načrtov, dovoljenj, potrdil in šolskih spričeval do upravnih odločb, sodb in podobnega. V nalogi je poudarjen vpliv družbenih subjektov na uporabo arhivskega gradiva, predvsem pa na eventualne povratne informacije, ki jih le redko dobivajo arhivi. Ta dejavnost v zadnjem času svojo aktivnost še povečuje z uporabo informacijskih tehnologij.
Ključne besede: arhivsko gradivo, dostop, uporaba, evidence
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 1531; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,67 KB)

3.
Organiziranost in implementacija državljanskega samovarovanja v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Nika Majcen, 2025, magistrsko delo

Opis: Državljansko samovarovanje Republiki Sloveniji ni neznan pojav in se je izkazalo še za kako pomembno v času osamosvojitvene vojne. Po tem obdobju je njegova organiziranost malce zamrla in njegova vloga v sistemu nacionalnovarnostne politike se je bistveno zmanjšala. Danes se kažejo novi zametki boljše pravne ureditve, zlasti z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-2) in Zakonom o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), vendar trenutni sistem ne omogoča dobre implementacije samoorganiziranja državljanov v praksi, zato je na tem področju potrebno storiti korak naprej in sistem oplemenititi z uporabo dobrih zgodovinskih praks in izkušenj iz tujine. Trenutne geopolitične razmere v svetu in večji svetovni dogodki kažejo na to, da se tudi v Sloveniji vse bolj povečuje potreba po uporabnosti tega segmenta nacionalne varnosti, katerega pravni okvir bi bilo potrebno predrugačiti, osvežiti in prilagoditi novim razmeram. Raziskava med prebivalci je pokazala, da se ti v Sloveniji počutijo razmeroma varne, da so pripravljeni sodelovati v družbenih strukturah samopomoči in da občutijo strah in vpliv vojnih stanj ter drugih mednarodnih dogodkov v svetu, kar vpliva na njihovo percepcijo stanja varnosti. Odnos do orožja se ne sme graditi na način ohlapne zakonodaje in večje dostopnosti do njegove uporabe, zato tudi pozivanja k oboroževanju ljudi niso pravi način zagotavljanja njihove varnosti in so prej škodljive kot koristne. Državljansko samovarovanje je potrebno urediti na način, da se vključi družbeno aktivne in voljne državljane, in sicer pod mentorstvom državnih strokovnjakov za varnost, zlasti kot podsistem notranje varnosti, ki ga zagotavlja predvsem Policija. V praksi bi to za državo pomenilo večji izkoristek družbenih virov, ki so ji na voljo s svojimi člani, sredstvi in z znanjem, državljanom pa bi prineslo višjo stopnjo družbene povezanosti in usmerjeno delovanje k uporabi ukrepov kriminalne prevencije.
Ključne besede: državljansko samovarovanje, narodna zaščita, nacionalna varnost, družbena varnost, policing, dostop do orožja, vigilantizem
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 1251; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Dostopnost podatkov v bazah podatkov v podjetju X : magistrska naloga
Žiga Bezovnik, 2024, magistrsko delo

Ključne besede: podatki, informacije, baze, dostop, fleksibilnost
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2025; Ogledov: 1382; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
Implementacija in testiranje RDS strežniške farme : magistrska naloga
Tilen Urh, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava implementacijo in testiranje RDS strežniške farme v kontekstu optimizacije oddaljenega dostopa in izboljšanja sodelovanja v organizacijah, preučuje posamezne elemente, tehnologije ter alternative Microsoftovi izvedbi, predstavlja rezultate testiranja in analizira pomembnost RDS strežniških farm v sodobnih delovnih okoljih. Skozi empirične raziskave in študije primerov opozarja na ključne prednosti ter izzive implementacije tehnologij oddaljenega dostopa. Zaključuje z ugotovitvijo, da RDS strežniške farme omogočajo organizacijam optimizacijo dela na daljavo in zagotavljajo varno ter učinkovito delovno okolje. S tem magistrska naloga prispeva k razumevanju ter uporabi teh tehnologij v praksi.
Ključne besede: RDS, RDS strežniška farma, oddaljen dostop, domensko okolje, terminalni strežnik, Windows strežnik
Objavljeno v ReVIS: 28.08.2024; Ogledov: 1642; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (7,55 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 1.47 sek.
Na vrh