Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Starševska skrb v Družinskem zakoniku : magistrsko delo
Alja Krek, 2025, magistrsko delo

Opis: Družina je osnovna celica, v kateri otrok odrašča in se razvija. Za svoj razvoj otrok potrebuje varno življenjsko okolje, ki ga zagotavljata starša. Starša sta prvenstveno odgovorna za vzgojo in varstvo svojih otrok. Pri tem pa jima lahko pomaga država z različnimi programi za pomoč družinam, staršem in otrokom. Otroci v družini nikakor ne smejo biti podvrženi zanemarjanju, nasilju ali drugim dejavnikom, ki bi negativno vplivali na njihov razvoj. V takem primeru država z ustreznimi organi izreče ukrepe, s katerimi se zavaruje otroka. Znotraj magistrskega dela sem uporabila več različnih metod za obravnavo raziskovalnih vprašanj in hipotez. Komparativna metoda je bila uporabljena za primerjavo pojmov roditeljska pravica in starševska skrb ter za primerjavo pojma starševske skrbi v različnih evropskih državah. Z analitično metodo si bomo bolj podrobno pogledali vsebino starševske skrbi in njenih delov. Sintetična metoda bo pomagala pri ugotovitvi, kako sodelujejo posamezni organi in kako prispevajo, ko gre za zaščito otroka in njegovih pravic. Metoda deskripcije bo uporabljena za razlago pojmov, metoda študije primera pa za raziskovanje različnih primerov, ki so potekali pred sodišči v zvezi s starševsko skrbjo v Sloveniji in Evropski uniji. Namen in cilj magistrskega dela je čimbolj podrobno predstaviti pojem starševske skrbi in njegove razlike s pojmom roditeljska pravica. Ta je sledila do ugotovitve, da je pojem starševska skrb širši od pojma roditeljska pravica; največja razlika je, da roditeljska pravica določa pravice in dolžnosti zgolj biološkim staršem, starševska skrb pa vključuje tudi posvojitelje in druge osebe, ki skrbijo za varstvo in vzgojo otroka.
Ključne besede: starševska skrb, družina, starši, otroci, varstvo pravic otrok, odvzem starševske skrbi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 280; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Vključevanje oseb z ovirami v družbo
Darja Kukovič, 2025, ni določena

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati vključevanje oseb z ovirami v sodobno družbo, z osrednjim poudarkom na vlogi družine, društev in osebne asistence. Tehnološki napredek in razvite socialne politike omogočajo večjo dostopnost oseb z ovirami kot kdaj koli prej v zgodovini. Kljub temu pa jih sodobno okolje še vedno postavlja pred nove priložnosti in izzive. V teoretičnem delu smo predstavili temeljne pojme s področja oviranosti, zakonodajni okvir Republike Slovenije in vlogo ključnih podpornih stebrov, kot so družina, društva in osebni asistenti. Poseben poudarek smo namenili tudi vplivu sodobne tehnologije na izboljšanje kakovosti življenja oseb z ovirami. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne raziskave, ki je zajela sedem intervjuvancev, analizirali praktične izkušnje oseb z ovirami in njihovih družin. Ugotovitve kažejo, da imajo družinska podpora, delovanje društev in dostop do osebne asistence ključno vlogo pri vključevanju v družbo, pri čemer so sodobne tehnologije pomembno dopolnilo pri premagovanju vsakodnevnih ovir, saj omogočajo večjo samostojnost in izboljšajo kakovost življenja. Intervjuvanci so izpostavili tudi vrzeli v obstoječem sistemu, ki jih je treba nasloviti z nadaljnjimi izboljšavami v zakonodaji, politikah in družbeni ozaveščenosti. Podali so predloge za prihodnje izboljšave, kot so destigmatizacija oseb z ovirami, upoštevanje raznolikosti potreb invalidov, pomoč pri financah, sočutnost okolice in večja ozaveščenost okolice o potrebah oseb z ovirami.
Ključne besede: osebe z ovirami, vključevanje v družbo, pomoč, nove tehnologije, družina, osebni asistent, društva.
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2025; Ogledov: 518; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Prenova hiše na Dobrni : diplomsko delo
Alenka Kroflič, 2025, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, podeželje, mlada družina, notranja oprema, pronova, družinska hiša
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2025; Ogledov: 499; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (18,67 MB)

5.
Vpliv družinske dinamike na implementacijo strategij inovativnosti v družinskem podjetju
Tadeja Luznar, 2025, ni določena

Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kako družinske vrednote in medgeneracijski odnosi vplivajo na inovativnost v družinskih podjetjih. S pregledom literature, dvema intervjujema z družinskima članoma podjetja X in empirično raziskavo, izvedeno na osnovi anketnega vprašalnika, smo analizirali vlogo družinske dinamike pri spodbujanju ali zaviranju inovacij. Družinska podjetja predvsem zaradi svoje dolgoročne usmerjenosti in močnih čustvenih vezi znotraj družinskih članov pogosto izkazujejo večjo pripravljenost za uvajanje inovacij kot podjetja, ki niso v družinski lasti. Medgeneracijska razhajanja lahko povzročijo tudi konflikte, hkrati pa s pravilnim upravljanjem omogočajo sintezo izkušenj starejših in svežih idej mlajših članov družine.
Ključne besede: Družina, družinske vrednote, družinsko podjetje, inovacije, medgeneracijsko sodelovanje.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 534; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (937,51 KB)

6.
Idejna zasnova notranje opreme hiše R8 : diplomsko delo
Ožbej Kozmelj, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, novogradnja, skandinavski stil, načrtovanje, štiričlanska družina, mansarda
Objavljeno v ReVIS: 24.01.2025; Ogledov: 807; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (12,78 MB)

7.
Renovacija vikend hiše za mlado družino : diplomska naloga
Maša Starc, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, vikend hiša, mlada družina, notranja oprema, renovacija stare hiše
Objavljeno v ReVIS: 13.11.2024; Ogledov: 906; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (20,53 MB)

8.
SEDEM DESETLETIJ DRUŽINE, SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA TEDNIKA
Kaja Zupanc, 2024, ni določena

Opis: Slovenski katoliški tednik Družina deluje že več kot 72 let. Skozi sedem desetletij se je spopadel z različnimi ovirami in vse do danes uspešno premagal. V diplomski nalogi smo se sprehodili skozi zgodovino in vpliv Družine na slovensko družbo od leta 1952 do danes. Čisto prva številka tednika je izšla v času enopartijskega socialističnega režima nekdanje Jugoslavije. Postopoma je postajal simbol svobode govora in demokracije v 60. in 70. letih. Predvsem se je in se še vedno posveča družbenim vprašanjem s krščanskega vidika in sledi spremembam, ki se dogajajo v družbi in družinah. Skozi desetletja se osredotočamo na politični vpliv na vsebino in uredniško politiko Družine, kako je tednik preživel in se razvijal pod cenzuro, preganjanji in administrativnimi omejitvami. Preučujemo tudi pomen Družine v slovenskem katoliškem tisku ter vpliv politike nanjo. Naloga vključuje analizo člankov, intervjuje z nekdanjimi uredniki ter primerjavo različnih obdobij, da bi razjasnila, kako je Družina ostala glasilo krščanskega upanja in smisla v različnih časovnih obdobjih ter kako se je soočala z izzivi družbene dinamike. Cilj je najti odgovor na raziskovalno vprašanje: V katerem desetletju je bila Družina najbolj pod pritiskom političnega režima. Družina danes deluje tudi na spletnem portalu in se ukvarja z multimedijskimi vsebinami. Že sv. Maksimilijan Kolbe je bil prepričan, da imajo sodobni mediji velikanske možnosti za posredovanje evangeljskega oznanila. Leta 1938, ko je sv. Maksimilijan Kolbe začel graditi radijsko postajo, je svojim sobratom povedal tole: Zapomnite si, smisel vseh naših prizadevanj je širiti vero s pisano besedo, govorjeno besedo, nekoč pa morda tudi s snemanjem filmov. (sv. Maksimiljan Kolbe) (Kosloski 2021)
Ključne besede: Družina, cerkev, krščanski tisk, politika, tiskani medij, cenzura
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2024; Ogledov: 1325; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

9.
BIOLOŠKI IN PSIHOSOCIALNI VPLIV NA NASTANEK MEJNE OSEBNOSTNE MOTNJE
Špela Topolnik, 2023, ni določena

Opis: Mejno osebnostno motnjo zaznamuje kompleksna klinična slika, to je predvsem visoka mera impulzivnosti, afektivne nestabilnosti, kognitivnih distorzij in samopoškodbenega vedenja. Kompleksna je še etiologija, ki preko psihosocialnih dejavnikov vključuje travmatične izkušnje, predvsem mnogotero zlorabo (spolna zloraba, verbalna zloraba in fizična zloraba), duševne motnje v družini, vpliv matere z mejno osebnostno motnjo na otroka, neprilagojeno starševstvo, odraščanje brez bioloških staršev, ločitev staršev, brezposelnost na strani mater, hujša bolezenska stanja v času otroštva in telesna oviranost. Na drugi strani pa ima velik vpliv še biologija, ključne so spremembe v strukturi možganov, nevrotransmiterjih in genetika.
Ključne besede: mejna osebnostna motnja, pregled literature, psihično zdravje, psihosocialni dejavniki, biološki dejavniki, družina, možgani
Objavljeno v ReVIS: 14.10.2023; Ogledov: 1610; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (810,28 KB)

10.
Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede posvojitev v istospolnih partnerstvih : magistrsko delo
Domen Schulz, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo celostno obravnavali problematiko diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri posvojitvah pred ESČP. Ustvarili bomo prispevek, ki bo pripomogel k boljšemu razumevanju odločitev ESČP, njihove pomanjkljivosti ter sprememb mnenja sodišča na podlagi družbenega vpliva. Predstavili bomo, ne le, da je posvojitev istospolnih partnerjev družbeno sprejemljiva, vendar tudi, da je lahko moška in ženska vzgojna vloga nadomeščena. Z metodo opisovanja bomo obravnavali stanje in razvoj posvojitve v istospolnih partnerstvih pred ESČP. Z analitično metodo bomo delo razčlenili, predvsem pa bomo izpostavili in se osredotočil na sodno prakso ESČP. S primerjalno metodo bomo preučevali in primerjali pravne sisteme držav podpisnic EKČP ter njihov pristop do posvojitve istospolno usmerjenih. S sintetično metodo in metodo kompilacije bomo iz EKČP, sodne prakse ESČP ter drugih virov, izluščili vsebino, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Z zgodovinsko metodo se bomo posvetili pregledu pravic istospolno usmerjenih do posvojitve po svetu in zgodovinskemu pregledu ureditve v Sloveniji. Namen magistrskega dela je prikazati, da se sodna praksa razvija hkrati z razvojem družbe. Cilj je, da prikažemo pomembnost otrokovega interesa in kako bi moral ta biti glavno vodilo pri odločanju o posvojitvah. Prikazano je bilo napredovanje v razmišljanju sodnikov, kljub temu pa se zazna zadržanost posameznih sodnikov, ki se oklepajo tradicionalnega razmišljanja. Analiza sodne prakse je pokazala, da ko gre za diskriminacijo, je posvojitev vendarle zajeta v 8. členu v povezavi s 14. členom. Skozi primere je zaznati pozitivno spremembo v razumevanju pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Rezultat raziskave je dejstvo, da ESČP uporablja evropski konsenz kot odločilni dejavnik za odločitev v primeru, kjer bi mu ta moral biti le v pomoč. Nedosledna uporaba konsenza prinaša spremenljivo sodno prakso. Analiza konsenza je instrument, preko katerega ESČP selektivno predstavlja resničnost, da doda težo svojemu moralnemu sklepanju. To je privedlo do tega, da je ESČP opustilo svojo vlogo zagovornika in zaščitnika človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine. Rezultati bodo lahko služili kot popoln pregled primerov posvojitve istospolno usmerjenih pred ESČP. Primeri skupaj z družbenim okvirjem in analizo predstavljajo nazoren vpogled v spremembo družbene sprejemljivosti pravice do posvojitve istospolno usmerjenih skozi čas.
Ključne besede: ESČP, EKČP, posvojitev, istospolna usmerjenost, diskriminacija, družina, evropski konsenz, polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1785; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh