1. |
2. Družinski odnosi in pojav motenj hranjenja med mladostnikiKali Stanišič, 2026, ni določena Opis: Živimo v času, ko se, ujeti med televizijske ideale in življenja na družbenih omrežjih, borimo za dobro samopodobo. Motnje hranjenja predstavljajo velik del življenja številnih mladostnikov. Raziskovalni načrt obravnava temo motenj hranjenja pri mladostnikih. Zanimala nas bo povezava med družinskimi odnosi in pojavnostjo motenj hranjenja pri mladostnikih. Tema je za raziskovanje zanimiva in aktualna predvsem zaradi vpliva družbenega okolja, v katerem živijo današnji mladostniki z motnjami hranjenja, obenem pa raziskuje, kako je okolje, v katerem odraščajo, povezano s tveganjem za nastanek motenj hranjenja. Z uporabo strokovne literature bomo utemeljili posamezna pojmovanja motenj hranjenja. Zanimalo nas bo, kako različni avtorji razumejo predispozicije za nastanek motenj hranjenja pri mladostnikih, katere med njimi so najbolj poznane ter kam motnje hranjenja uvrščamo med duševnimi motnjami. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: kje so vidne povezave med odnosi v primarni družini in odnosom do hrane, kakšno vlogo ima samopodoba pri pojavnosti motenj hranjenja, iz česa izhaja ter kako se ovire mladostnikov z motnjami hranjenja razlikujejo glede na dinamiko družine, v kateri so odraščali. V kvalitativni raziskovalni paradigmi smo za zbiranje podatkov izbrali strukturirani intervju, saj lahko z njim raziskavo poglobimo, intervjuvanec pa na vprašanja odgovarja širše. Rezultate zato lažje vrednotimo, z odprtimi vprašanji posamezniku omogočimo varen prostor za izražanje ter tudi možnost, da vprašanje preskoči, če nanj ne želi odgovoriti. Cilj raziskovalne naloge je odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja, ki skušajo razkriti, kdaj se je posameznik srečal z motnjo, kdaj se je je začel zavedati, kakšno povezavo je imela po njegovem mnenju pri tem njegova družina, kako razume notranjo samopodobo v povezavi z motnjami hranjenja ter kako vidi družino kot gradnika te notranje samopodobe.
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, samopodoba, občutki sramu in krivde, kontrola, družinska dinamika, povezava med prehranjevanjem, stradanjem in čustvovanjem, zasvojenost
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2026; Ogledov: 242; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,77 MB) |
3. Vpliv uporabe elektronskih medijev na otrokeAnita Lukenda, 2026, ni določena Opis: Uporaba elektronskih medijev med otroki je postala neizogiben del sodobnega vsakdana, zato je pomembno razumeti, kako vpliva na njihov razvoj, vedenje in na način preživljanja prostega časa. V magistrsko nalogo je bil vključen vzorec otrok iz vrtcev in osnovnih šol po vsej Sloveniji, rezultati pa kažejo, da je uporaba elektronskih medijev pomemben del otrokovega življenja že v zgodnjem obdobju otroštva. Otroci v vrtcih so najpogosteje izpostavljeni televiziji in tablicam, medtem ko se v osnovnošolskem obdobju poveča raznolikost uporabe elektronskih medijev oziroma elektronskih naprav, vključno s pametnimi telefoni in z računalniki. Glede na spol se pojavljajo razlike v načinu uporabe elektronskih medijev, saj so dekleta pogosteje nagnjena k uporabi tablic in računalnikov v izobraževalne namene, medtem ko so fantje pogosteje povezani z igranjem videoiger. Kljub temu televizija ostaja pomemben medij za oba spola, pri čemer dekleta pogosteje izbirajo vsebine s poučno vrednostjo. Pomemben vpliv na vzorce uporabe elektronskih medijev ima tudi izobrazba staršev, saj so otroci iz družin z višjo izobrazbo pogosteje usmerjeni v uporabo elektronskih medijev v izobraževalne namene, medtem ko otroci iz manj izobraženih družin pogosteje uporabljajo elektronske medije za zabavo. Razširjenost uporabe mobilnih telefonov med otroki v Sloveniji je opazna že v osnovnošolskem obdobju, saj večina otrok razpolaga s tovrstno napravo, hkrati pa se pojavljajo pomisleki glede morebitnih negativnih vplivov prekomerne rabe mobilnih telefonov na otroški razvoj in socialne interakcije. Spremljanje uporabe elektronskih medijev med otroki je zato ključnega pomena za razumevanje njihovega vpliva na otroški razvoj, pri čemer imajo pomembno vlogo starši, vzgojitelji in učitelji, ki lahko z ustreznim usmerjanjem in s postavljanjem smernic prispevajo k uravnoteženi in odgovorni uporabi digitalnih tehnologij v otroštvu.
Ključne besede: elektronski mediji, otroci, digitalna raba, prosti čas, družina
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2026; Ogledov: 322; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,39 MB) |
4. Intervencije zdravstvene nege pri obravnavi otroka in mladostnika z motnjo hranjenjaPetra Petrović, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava intervencije zdravstvene nege pri otrocih in mladostnikih z motnjami hranjenja, ki predstavljajo kompleksno, naraščajoče javnozdravstveno in družbeno problematiko. Motnje hranjenja so multidimenzionalne duševne motnje, ki pomembno vplivajo na telesno, duševno in socialno zdravje posameznika, zato zahtevajo celostno, multidisciplinarno in individualizirano obravnavo. Namen naloge je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi teh pacientov ter opredeliti ključne intervencije, ki prispevajo k učinkovitemu zdravljenju in okrevanju.
V teoretičnem delu so predstavljeni epidemiološki podatki, etiološki dejavniki, značilnosti in posledice motenj hranjenja, s poudarkom na njihovem vplivu na razvoj otrok in mladostnikov. Poseben pomen je namenjen zgodnjemu prepoznavanju simptomov, preventivnim intervencijam ter aktivni vključitvi družine v proces zdravljenja, kar omogoča celovito podporo pacientu.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z intervjuji sedmih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na področju otroške in mladostniške psihiatrije. Rezultati kažejo, da medicinske sestre že v zgodnjih fazah obravnave izvajajo opazovanje, identifikacijo težav, spremljanje zdravstvenega stanja, psihosocialno podporo, svetovanje ter terapevtske intervencije, hkrati pa koordinirajo sodelovanje z družino in multidisciplinarnim timom.
Ugotovitve potrjujejo, da medicinska sestra predstavlja ključno povezovalno vez v timu, saj zagotavlja kontinuiteto zdravstvene nege, strokovno izvedbo terapevtskih ukrepov in empatično podporo pacientu ter družini, kar bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja, preprečevanju zapletov in uspešnosti zdravljenja.
Ključne besede: zdravstvena nega, motnje hranjenja, otrok, mladostnik, družina, intervencije, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 329; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,20 MB) |
5. Pravni in etični vidiki mednarodnih posvojitev : skladnost z otrokovimi pravicami in načelom subsidiarnostiEva Sikirica, 2026, magistrsko delo Opis: Mednarodna posvojitev je oblika posvojitve, kjer otroka iz ene države posvoji posvojitelj ki prihaja iz druge. Področje mednarodnih posvojitev je relativno kompleksno področje, pri katerem je potrebno manevrirati med več različnimi pravnimi ureditvami (nacionalna, tuja, ter mednarodna), ki si med seboj niso vedno skladna. V magistrskem delu bomo z deskriptivno metodo predstavili področje posvojitev in mednarodnih posvojitev tako v zgodovinskem aspektu, kot v kontekstu našega časa, ter predstavili etične dileme, s katerimi se to področje srečuje. Z deskriptivno metodo bomo predstavili tudi relevantno zakonodajo in nato za razčlenitev vseh najdenih podatkov uporabili analitično metodo (na primer takrat, ko bomo analizirali vrzeli v obstoječi pravni ureditvi). Uporabili bomo tudi empirično
metodo in do želenih podatkov prišli s pomočjo že obstoječe literature, zapisov drugih avtorjev, ter sodne prakse, še posebej v delu, ki se bo naslanjal na ugotavljanje in pojasnjevanje določenih pojavov in pri iskanju relevantnih zaključkov, ki se tičejo le teh, ter normativno-dogmatično metodo, s katero bomo preučevali relevantna pravna pravila in pravna načela (pravne norme). V magistrskem delu bomo uporabili tudi primerjalno-pravno metodo ter sociološko metodo in z uporabo sintetične metode vse ugotovljeno strnili v nek smiseln zaključek. Namen našega magistrskega dela je pravno in etično analizirati skladnost nacionalne in mednarodne zakonodaje o mednarodnih posvojitvah, osvetliti ključne izzive in etične dileme pri varovanju otrokovih koristi in ponuditi smernice za izboljšave. Cilji pa se glasijo na analizo nacionalnih in mednarodnih pravnih virov glede mednarodnih posvojitev, na preučitev skladnosti slovenske zakonodaje z načeli Haaške konvencije, na opredelitev ključnih etičnih dilem s predlogi rešitev, ter na preučitev ključnih človekovih pravic in njihovo predstavitev. Rezultati magistrske naloge bodo torej predstavili okvir razumevanja mednarodnih posvojitev, tako da bodo bralci po preučitvi naloge pridobili vpogled v ustreznost pravne ureditve, ključne etične dileme in pravice v postopkih mednarodnih posvojitev, kar bo prispevalo k boljšemu razumevanju tega kompleksnega področja.
Ključne besede: posvojitev, mednarodna posvojitev, otrok, družina, otrokove koristi, načelo subsidiarnosti, Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Haaška konvencija)
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 396; Prenosov: 22
Celotno besedilo (832,75 KB) |
6. |
7. Starševska skrb v Družinskem zakoniku : magistrsko deloAlja Krek, 2025, magistrsko delo Opis: Družina je osnovna celica, v kateri otrok odrašča in se razvija. Za svoj razvoj otrok potrebuje varno življenjsko okolje, ki ga zagotavljata starša. Starša sta prvenstveno odgovorna za vzgojo in varstvo svojih otrok. Pri tem pa jima lahko pomaga država z različnimi programi za pomoč družinam, staršem in otrokom. Otroci v družini nikakor ne smejo biti podvrženi zanemarjanju, nasilju ali drugim dejavnikom, ki bi negativno vplivali na njihov razvoj. V takem primeru država z ustreznimi organi izreče ukrepe, s katerimi se zavaruje otroka. Znotraj magistrskega dela sem uporabila več različnih metod za obravnavo raziskovalnih vprašanj in hipotez. Komparativna metoda je bila uporabljena za primerjavo pojmov roditeljska pravica in starševska skrb ter za primerjavo pojma starševske skrbi v različnih evropskih državah. Z analitično metodo si bomo bolj podrobno pogledali vsebino starševske skrbi in njenih delov. Sintetična metoda bo pomagala pri ugotovitvi, kako sodelujejo posamezni organi in kako prispevajo, ko gre za zaščito otroka in njegovih pravic. Metoda deskripcije bo uporabljena za razlago pojmov, metoda študije primera pa za raziskovanje različnih primerov, ki so potekali pred sodišči v zvezi s starševsko skrbjo v Sloveniji in Evropski uniji. Namen in cilj magistrskega dela je čimbolj podrobno predstaviti pojem starševske skrbi in njegove razlike s pojmom roditeljska pravica. Ta je sledila do ugotovitve, da je pojem starševska skrb širši od pojma roditeljska pravica; največja razlika je, da roditeljska pravica določa pravice in dolžnosti zgolj biološkim staršem, starševska skrb pa vključuje tudi posvojitelje in druge osebe, ki skrbijo za varstvo in vzgojo otroka.
Ključne besede: starševska skrb, družina, starši, otroci, varstvo pravic otrok, odvzem starševske skrbi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 1076; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,15 MB) |
8. Vključevanje oseb z ovirami v družboDarja Kukovič, 2025, ni določena Opis: Namen magistrskega dela je raziskati vključevanje oseb z ovirami v sodobno družbo, z osrednjim poudarkom na vlogi družine, društev in osebne asistence. Tehnološki napredek in razvite socialne politike omogočajo večjo dostopnost oseb z ovirami kot kdaj koli prej v zgodovini. Kljub temu pa jih sodobno okolje še vedno postavlja pred nove priložnosti in izzive.
V teoretičnem delu smo predstavili temeljne pojme s področja oviranosti, zakonodajni okvir Republike Slovenije in vlogo ključnih podpornih stebrov, kot so družina, društva in osebni asistenti. Poseben poudarek smo namenili tudi vplivu sodobne tehnologije na izboljšanje kakovosti življenja oseb z ovirami.
V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne raziskave, ki je zajela sedem intervjuvancev, analizirali praktične izkušnje oseb z ovirami in njihovih družin. Ugotovitve kažejo, da imajo družinska podpora, delovanje društev in dostop do osebne asistence ključno vlogo pri vključevanju v družbo, pri čemer so sodobne tehnologije pomembno dopolnilo pri premagovanju vsakodnevnih ovir, saj omogočajo večjo samostojnost in izboljšajo kakovost življenja. Intervjuvanci so izpostavili tudi vrzeli v obstoječem sistemu, ki jih je treba nasloviti z nadaljnjimi izboljšavami v zakonodaji, politikah in družbeni ozaveščenosti. Podali so predloge za prihodnje izboljšave, kot so destigmatizacija oseb z ovirami, upoštevanje raznolikosti potreb invalidov, pomoč pri financah, sočutnost okolice in večja ozaveščenost okolice o potrebah oseb z ovirami.
Ključne besede: osebe z ovirami, vključevanje v družbo, pomoč, nove tehnologije, družina, osebni asistent, društva.
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2025; Ogledov: 1588; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,14 MB) |
9. |
10. Vpliv družinske dinamike na implementacijo strategij inovativnosti v družinskem podjetjuTadeja Luznar, 2025, ni določena Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kako družinske vrednote in medgeneracijski odnosi vplivajo na inovativnost v družinskih podjetjih. S pregledom literature, dvema intervjujema z družinskima članoma podjetja X in empirično raziskavo, izvedeno na osnovi anketnega vprašalnika, smo analizirali vlogo družinske dinamike pri spodbujanju ali zaviranju inovacij. Družinska podjetja predvsem zaradi svoje dolgoročne usmerjenosti in močnih čustvenih vezi znotraj družinskih članov pogosto izkazujejo večjo pripravljenost za uvajanje inovacij kot podjetja, ki niso v družinski lasti. Medgeneracijska razhajanja lahko povzročijo tudi konflikte, hkrati pa s pravilnim upravljanjem omogočajo sintezo izkušenj starejših in svežih idej mlajših članov družine.
Ključne besede: Družina, družinske vrednote, družinsko podjetje, inovacije, medgeneracijsko sodelovanje.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 1223; Prenosov: 21
Celotno besedilo (937,51 KB) |
