1. Stereotipi in predsodki s področja duševnega zdravja med splošno populacijoZdravko Klanšek, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključna sestavina celostnega zdravja posameznika in družbe. Kljub napredku v razumevanju duševnih motenj so predsodki, stereotipi in stigma še vedno prisotni in vplivajo na kakovost življenja oseb z duševno motnjo. V magistrski nalogi smo preučevali razširjenost predsodkov in stereotipov med splošno populacijo v Sloveniji in na Švedskem. Pri tem nas je zanimala tudi vloga demografskih dejavnikov na pojavnost stereotipov in predsodkov ter odnos do specifičnih duševnih motenj.
Metoda: Kvantitativna raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anonimnega anketiranja. V anketi je smel sodelovati vsak, ki je prebivalec Slovenije ali Švedske. Anketo je v celoti izpolnilo 430 prebivalcev Slovenije in 402 prebivalca Švedske.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so prebivalci Slovenije izražali statistično značilno več stereotipov in predsodkov o duševnem zdravju. Prav tako je bila v Sloveniji statistično značilno višja stopnja samostigmatizacije. V obeh državah so, gledano po starosti, največ predsodkov izražali mlajši anketiranci. Moški so izražali nekoliko več predsodkov kot ženske. Anketiranci, ki so osebno poznali nekoga z duševno motnjo, so izražali manj predsodkov, prav tako zdravstveni delavci v primerjavi z ostalimi.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da so predsodki in stereotipi o duševnem zdravju še prisotni, a v obeh državah niso enakomerno razporejeni. Stigmatizacija se med drugim razlikuje glede na starost, spol in vrsto motnje. Rezultati so pomembni za načrtovanje preventivnih programov in ozaveščevalnih kampanj ter za oblikovanje izobraževalnih vsebin v šolah in zdravstvenih ustanovah. Posebna pozornost mora biti namenjena zdravstvenim delavcem, ki lahko s strokovnim znanjem in osebnim zgledom pomembno prispevajo k zmanjševanju predsodkov in spodbujanju bolj strpne družbe.
Ključne besede: duševno zdravje, predsodki, stereotipi, samostigmatizacija, Slovenija, Švedska, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 176; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
2. VLOGA MEDICINSKIH SESTER PRI OBRAVNAVI STAROSTIKOV Z DUŠEVNIMI OBOLENJITaja Neva Petek, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Duševna obolenja pri starostnikih so zaradi številnih dejavnikov pogosto spregledana, kar vodi v neustrezno obravnavo. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj prepoznavajo spremembe duševnega zdravja, nudijo celostno kakovostno obravnavo in zagotavljajo psihofizično podporo. Opredelitev problema naloge poudarja problematiko časovne in kadrovske stiske, pomanjkanje specifičnega znanja medicinskih sester in bolj enotnih pristopov pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem. Vzorec je vključeval devet medicinskih sester, zaposlenih v enem izmed ljubljanskih domov starejših občanov.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji raznovrstna in zahtevna. Poleg zagotavljanja fizičnih potreb morajo medicinske sestre poskrbeti tudi za duševno plat obravnave, kar zahteva individualni pristop, ustrezno komunikacijo, čustveno podporo, prepoznavanje sprememb v vedenju in čustvovanju ter spodbujanje samostojnosti. Ključni izzivi, s katerimi se medicinske sestre srečujejo, so pomanjkanje časa in kadra, neustrezna prostorska ureditev, pomanjkanje specifičnega znanja ter omejeno sodelovanje z drugimi strokovnjaki.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne obravnave starostnikov z duševnimi obolenji, vendar se pri tem soočajo s številnimi izzivi. Potrebno je dodatno izobraževanje, iskanje rešitev glede kadrovskih in časovnih stisk, krepitev čustvene podpore zaposlenim ter boljše interdisciplinarno sodelovanje. Za izboljšanje kakovosti obravnave je pomembno tudi večje ozaveščanje o duševnem zdravju starostnikov, kar lahko prispeva k hitrejšemu prepoznavanju težav in učinkovitejši obravnavi.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravstvena nega, gerontološka populacija, institucionalno varstvo, medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 174; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,41 MB) |
3. Duševno zdravje in psihosocialna pomoč beguncem iz UkrajineAlina Poberezhna, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo se poglobljeno osredotoča na raziskovanje duševnega zdravja ukrajinskih beguncev v Sloveniji, pri čemer posebej analizira pomen in učinkovitost psihosocialne pomoči, ki jim je namenjena. V kontekstu trenutnih konfliktov in krize v Ukrajini se je število beguncev drastično povečalo, kar je povzročalo širok nabor številnih izzivov, povezanih z njihovim duševnim zdravjem. Namen raziskave je proučiti specifične psihološke in čustvene težave, s katerimi se soočajo ukrajinski begunci. Identificirati želimo ključne dejavnike, ki so povezani z duševnim zdravjem beguncev, in ponuditi priporočila za izboljšanje psihosocialne pomoči. Raziskava je kvalitativne narave in vključuje intervjuje z begunci iz Ukrajine.
Rezultati raziskave kažejo, da je duševno zdravje ukrajinskih beguncev ogroženo zaradi travmatičnih izkušenj, izgube doma, ločitve od družine in negotovosti glede prihodnosti. Opazne so tudi težave pri prilagajanju na novo okolje ter občutki izolacije in osamljenosti, ker dodatno ogroža njihovo dobribit. Poleg tega naloga raskriva, da obstaja velika potreba po povečanju dostopnosti psihosocialnih storitev, izboljšanju njihove kakovosti ter prilagajanju programov specifičnim potrebam beguncev.
Poleg tega delo poudarja potrebo po usposabljanju strokovnjakov podpornih dejavnosti, ki delajo z begunci, ter razvoj celostnih strategij za obvladovanje travm in stresa. Važen poudarek je na vključevanju beguncev v aktivnosti, ki jim pomagajo oblikovati občutek varnosti, pripadnosti in čustvene stabilnosti. Z določenimi ukrepi in prilagoditvami lahko izboljšamo psihosocialno podporo, zagotovili bi boljšo integracijo beguncev v slovensko družbo ter prispevali k njihovem okrevanju in boljši kakovosti življenja.
Ključne besede: Vojna, begunci, duševno zdravje, travma, psihosocialna pomoč, integracija.
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 195; Prenosov: 4
Celotno besedilo (728,91 KB) |
4. Upanje in optimizem pri mladih s čustvenimi in vedenjskimi težavamiLuka Dobovičnik, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo upanja in optimizma kot dveh temeljnih dimenzij pozitivne psihologije pri mladih s čustvenimi in z vedenjskimi težavami in motnjami, ki so vključeni v Strokovne centre za otroke in mladostnike s čustvenimi in z vedenjskimi težavami in motnjami v Sloveniji. Temeljni cilj naloge je bil preveriti, v kolikšni meri sta upanje in optimizem povezana z izraženostjo čustvenih in vedenjskih težav ter v kakšni meri delujeta kot varovalna dejavnika v psihosocialno zahtevnem okolju. Teoretski del naloge se naslanja na sodobne pristope pozitivne psihologije, logoterapije in kritične družbene refleksije pozitivnih diskurzov. Poudarjena je tudi razsežnost smisla in eksistencialne odpornosti kot ključa za celostno razumevanje posameznikovega blagostanja.
Empirični del raziskave temelji na kvantitativni analizi podatkov, zbranih s standardiziranima vprašalnikoma (HOPE in SDQ), ki ju je izpolnilo 135 mladih, starih med 10 in 16 let. Rezultati so pokazali statistično značilne negativne korelacije med zaznanim upanjem in optimizmom ter stopnjo vedenjskih in čustvenih težav. Ugotovitve podpirajo hipotezo, da mladi z višjo ravnjo upanja in optimizma doživljajo manj notranjih stisk in bolje funkcionirajo v vsakodnevnem življenju.
Naloga se zaključi z jasnim sporočilom, da je pri delu z ranljivimi mladimi ključen celostni pristop. Ta vključuje krepitev njihovih notranjih moči, sodelovanje med različnimi strokami ter povezovanje različnih oblik pomoči. Tak način dela ne omogoča le učinkovite preventive, ampak mlademu človeku pomaga, da se razvije v trdno, samozavestno in celostno osebnost.
Ključne besede: Pozitivna psihologija, logoterapija, upanje, optimizem, čustvene in vedenjske težave, duševno zdravje otrok
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 204; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. Vpliv spolnega zadovoljstva v različnih razvojnih obdobjih na subjektivno blagostanje in samospoštovanje: kvantitativna analiza posameznikovih izkušenjAlen Lončar, 2025, ni določena Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti povezave med spolnim zadovoljstvom, subjektivnim blagostanjem (čustvenim, psihološkim in socialnim) ter samospoštovanjem pri odraslih posameznikih, ob dodatnem poudarku na razlikah med razvojnimi obdobji. Obstoječe raziskave sicer nakazujejo, da spolno zadovoljstvo pomembno prispeva k duševnemu zdravju in pozitivni samopodobi, vendar je manj znanega o tem, kako se te povezave razlikujejo glede na starostne skupine.
Raziskava je bila izvedena z uporabo kvantitativne metodologije. Podatki so bili zbrani prek spletne ankete, v kateri so sodelovali posamezniki, stari med 18 in 65 let (N = 382). Vprašalnik je vseboval validirane merske instrumente: New Sexual Satisfaction Scale (NSSS), Mental Health Continuum – Short Form (MHC-SF) in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Udeležence smo razvrstili v tri razvojna obdobja: prehod v odraslost, zgodnja odraslost in srednja odraslost.
Rezultati so pokazali statistično značilne pozitivne povezave med spolnim zadovoljstvom in vsemi dimenzijami subjektivnega blagostanja, pri čemer je bila povezava najmočnejša pri čustvenem blagostanju. Prav tako je bilo potrjeno, da višje spolno zadovoljstvo napoveduje višjo raven samospoštovanja. V sklopu moderacijske analize smo v raziskavi potrdili pomembne razlike v povezanosti med spolnim zadovoljstvom in subjektivnim blagostanjem med različnimi starostnimi skupinami, medtem ko za samospoštovanje takšnih razlik ni bilo.
Ugotovitve razširjajo obstoječa spoznanja o vlogi spolnega zadovoljstva v odraslosti in poudarjajo njegov pomen za krepitev psihološkega blagostanja. Rezultati ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskave ter uporabne implikacije za psihosocialno svetovanje, preventivne programe in promocijo duševnega zdravja.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, samospoštovanje, spolno zadovoljstvo, razvojna psihologija, duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 190; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,29 MB) |
6. Fizioterapevtska diagnostika in sledenje učinkom fizioterapevtske obravnave na mentalno počutje pacientovZala Gajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv kinezioterapije na duševno zdravje, s poudarkom na zmanjševanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter izboljšanju splošnega psihološkega počutja. Namen dela je bil s pomočjo pregleda literature raziskati, kako lahko različne oblike terapevtske vadbe prispevajo k izboljšanju psihičnega počutja posameznikov, in jih podpreti z znanstvenimi dokazi. V nalogi so bile analizirane raziskave, ki so obravnavale vpliv aerobne vadbe, vadbe za moč, razteznih vaj in sprostitvenih tehnik, uporabljenih znotraj kinezioterapevtskih pristopov. Metodološko je bil uporabljen pregled literature s sistematičnim iskanjem v podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect, pri čemer je bilo na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril v končno analizo zajetih 13 raziskav. V raziskavah je bilo skupno vključenih več tisoč udeležencev različnih starosti in zdravstvenih stanj. Večina analiziranih raziskav je vključevala dolgotrajne vadbene programe, ki so trajali od 8 do 24 tednov, s pogostostjo izvajanja od dva- do trikrat tedensko. Pri pregledu literature smo se osredotočili na različne ciljne skupine, med katerimi so bili posamezniki z depresivnimi in anksioznimi motnjami, kroničnimi telesnimi obolenji ter posebne populacije, kot so starejši in nevrološki bolniki. Rezultati so pokazali, da kinezioterapija pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov depresije in anksioznosti, izboljšanju spanja, znižanju ravni stresa ter krepitvi splošnega duševnega zdravja. Ugotovitve potrjujejo, da je kinezioterapija lahko učinkovita samostojna ali dopolnilna metoda v obravnavi duševnih stanj in da je učinkovitost večja, kadar so vadbeni programi prilagojeni zdravstvenemu stanju, sposobnostim in potrebam bolnika. Uporabnost ugotovitev je pomembna za prakso fizioterapevtov, saj ponuja strokovna priporočila za vključevanje vadbenih programov pri izboljšanju psihofizičnega počutja bolnikov. Omejitve predstavljajo predvsem individualne razlike, dostopnost strokovnega kadra in tveganje pri pretirani vadbi. Kljub temu se je izkazalo, da je kinezioterapija pomemben nefarmakološki pristop, ki celostno prispeva k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.
Ključne besede: Kinezioterapija, terapevtska vadba, duševno zdravje, depresija, anksioznost, stres, holistični pristop.
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 249; Prenosov: 9
Celotno besedilo (600,08 KB) |
7. Čustvena zloraba v otroštvuTijana Gulin Dobrečevič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Čustvena zloraba v otroštvu predstavlja kompleksno obliko zlorabe, saj je pogosto zapostavljena in označena kot manj pomembna. Namen je na definiranju te oblike zlorabe, prepoznavanju, na kakšne načine se pojavlja, razlikovanju od drugih oblik zlorabe ter raziskati vplive čustvene zlorabe v otroštvu na dolgoročne posledice na odrasle. Raziskovali so se vplivi na psihološke in čustvene posledice, duševne motnje, destruktivne vedenjske vzorce in tvegana dejanja, medosebne odnose ter na akademski in poklicni uspeh.
Metoda: Uporabili smo kritični pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo podatkovnih baz Google Scholar, Science Direct ter Sage Journals. Vključitveni kriteriji so: besedilo vsebuje relevantne informacije o obravnavani temi; članki, ki obravnavajo čustveno zlorabo ali čustveno zanemarjanje v otroštvu (lahko samostojno ali kot del širšega koncepta zlorabe); članki, objavljeni v zadnjih desetih letih (2015–2025); članki, ki so dostopni v polnem besedilu. V pregledu smo upoštevali PRISMA-standarde.
Rezultati: Od začetnih 1.186.105 zadetkov smo v končno vsebinsko analizo po pregledu celotnega besedila vključili 47 virov. Po hierarhiji dokazov smo imeli različne ravni kakovosti dokazov: sistematični pregled nerandomiziranih kliničnih študij in metaanalize (12), posamezne nerandomizirane klinične študije (3), sistematični pregledi korelacijskih študij (2), posamezne korelacijske študije (20), sistematični pregled opisnih/kvalitativnih študij (1), mnenja avtorjev/ekspertnih komisij (3).
Ugotovitve: Naloga poudarja potrebo po večji prepoznavnosti čustvene zlorabe v otroštvu. Ugotovitve kažejo, da so posledice dolgoročne in vplivajo na različna področja življenja posameznika. Posebej pomembna je vloga zaščitnih dejavnikov, kot sta podpora in odpornost, ki lahko ublažita negativne vplive.
Ključne besede: Čustvena zloraba, čustveno zanemarjanje, duševno zdravje, medosebni odnosi, akademski uspeh, poklicno delovanje.
Objavljeno v ReVIS: 16.10.2025; Ogledov: 268; Prenosov: 6
Celotno besedilo (781,44 KB) |
8. Psihološki izzivi opravljanja vojaške službe v povezavi z družinskim življenjemDaniela Osrajnik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vojaška služba predstavlja specifično okolje, ki vključuje številne psihološke obremenitve, kot so dolgotrajna odsotnost, izpostavljenost nevarnostim, omejena komunikacija z družino ter visoka stopnja odgovornosti. Te stresne okoliščine ne vplivajo le na posameznika, temveč tudi na njegovo družinsko življenje. Raziskave kažejo, da so pripadniki obrambnih sil in njihovi družinski člani bolj dovzetni za duševne motnje, kot so anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja. Namen raziskave je bil proučiti vpliv vojaške službe na psihološko blagostanje pripadnikov Slovenske vojske ter njihovih družin in v kolikšni meri so ti seznanjeni z oblikami podpore, ki so jim na voljo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med pripadnike Slovenske vojske (n = 102). Vprašanja so se nanašala na zaznavanje psihološkega stresa, vpliv službe na družinsko življenje ter poznavanje oblik psihološke pomoči.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da večina anketirancev (n = 102) zaznava vojaško službo kot psihološko zahtevno, predvsem zaradi vpliva na odnose z družinskimi člani. Kljub temu večina ocenjuje svoje duševno zdravje kot stabilno, kar lahko nakazuje na učinkovite strategije obvladovanja stresa ali na prisotnost vojaške kulture, ki spodbuja samokontrolo in odpornost. Pokazalo se je tudi, da so pripadniki premalo seznanjeni z možnostmi psihološke podpore, ki jim je na voljo znotraj vojaškega sistema. Ta sklep temelji na podatkih, ki kažejo, da večina anketirancev ni znala natančno opredeliti obstoječih oblik pomoči, hkrati pa izraža nizko stopnjo zaupanja v obstoječe podporne programe. Razkorak med zaznavo možnosti razvoja duševnih motenj in dejanskim iskanjem pomoči nakazuje, da psihološka podpora ni dovolj prepoznavna ali dostopna, kar lahko izhaja iz stigme, pomanjkanja informacij ali nezadostne promocije programov znotraj vojaške skupnosti.
Razprava: Ključnega pomena za ohranjanje psihološkega zdravja pripadnikov Slovenske vojske in njihovih družin je zgodnje prepoznavanje znakov stresa ter dostopnost informacij o oblikah pomoči. Čeprav vojaški sistem vključuje strokovno podporo in programe za krepitev duševnega zdravja, bi bilo treba več pozornosti nameniti ozaveščanju in destigmatizaciji iskanja pomoči. Družinska dinamika je tesno povezana z uspešnim opravljanjem vojaške službe, zato je nujen celosten pristop, ki vključuje tudi podporo družinskim članom.
Ključne besede: vojaška služba, psihološki stres, družinsko življenje, duševno zdravje, Slovenska vojska.
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 262; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,12 MB) |
9. Uporaba spletnih družbenih omrežij pri mladih odraslih: Pomen spremljanja vsebin duševnega zdravja v vsakdanjem življenjuMaja Mlekuž, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje na eni strani vlogo in navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter vpliv teh na dojemanje in ozaveščenost o duševnem zdravju. Tehnološki napredek in digitalna omrežja postajajo sestavni del vsakdanjega življenja, kar vpliva na naša družbena vedenja ter dojemanje sebe in okolice. V strokovnem delu se osredotočamo na pomen povezanosti za duševno zdravje in hkrati na tveganja, povezana z neresničnimi informacijami, stigmatizacijo in s t. i. filter mehurčki, ki jih ustvarjajo algoritmi na družbenih omrežjih. Magistrsko delo vključuje teoretični del, v katerem obravnavamo razvoj tehnologije, nove medije, družbene medije, spletna družbena omrežja, njihovo funkcionalnost in vpliv na uporabnike. Poleg tega ta del služi kot temelj razumevanja vsebin o duševnem zdravju ter vlogi družbenih omrežij pri širjenju informacij. Empirični del naloge se najprej osredotoča na navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter na poskus določanja njihove uporabne vrednosti, v nadaljevanju pa na spremljanje vsebin o duševnem zdravju in razumevanje, kaj jim te vsebine prinašajo v življenje. Osrednji ugotovitvi nakazujeta na množično in pogosto uporabo spletnih družbenih omrežij ter raznoliko uporabno vrednost, hkrati pa dokazujeta pomembno vlogo družbenih omrežij na širjenje informacij o duševnem zdravju ter poudarjata vidne učinke spremljanja vsebin o duševnem zdravju v vsakdanjem življenju mladih odraslih.
Ključne besede: tehnologija, spletna družbena omrežja, mladi odrasli, duševno zdravje, stigma, algoritmi
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,32 MB) |
10. Vloga fizioterapevta in vpliv telesne dejavnosti na poporodno depresijo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLana Knavs, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poporodna depresija je pogosta duševna motnja, ki jo sproži kompleksna interakcija bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Kljub temu se ženske pogosto ne odločijo poiskati strokovne pomoči oziroma se ne poslužujejo farmakološkega zdravljenja. Telesna dejavnost pa predstavlja obetaven, učinkovit in varen alternativni pristop, saj izboljšuje psihično in fizično zdravje ter zmanjšuje tveganje za pojav te motnje. Namen: S pregledom literature proučiti vlogo fizioterapevta in pristope za obravnavo poporodne depresije ter raziskati vpliv telesne dejavnosti na njeno preprečevanje in lajšanje med nosečnostjo in po porodu. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna metoda. Literatura v slovenščini in angleščini je bila zbrana prek podatkovnih baz PubMed, Medline, PEDro, Google Scholar in CINAHL – EBSCO. Članke, mlajše od 10 let, smo izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: V analizo je bilo uvrščenih 12 študij. Telesna dejavnost se je izkazala za učinkovito metodo preprečevanja in lajšanja simptomov poporodne depresije, kjer fizioterapevt igra pomembno vlogo pri motivaciji, usmerjanju in nadzoru vadbe. Razprava in zaključek: Programi, kot so aerobna vadba, joga, pilates in skupinske vadbe, pozitivno vplivajo na psihično počutje in telesno pripravljenost. Kljub dokazanim učinkom ostaja ozaveščenost o fizioterapevtskih storitvah nizka. Ker so učinki telesne dejavnosti primerljivi z antidepresivi, to predstavlja varno in obetavno dopolnilno metodo za obvladovanje poporodne depresije. Pri tem vloga fizioterapevta poleg svetovanja in nadzora zajema tudi prilagajanje intervencij individualnim potrebam, kar je ključno za izboljšanje celostnega zdravja mater v tem obdobju.
Ključne besede: poporodna depresija, duševno zdravje žensk, telesna dejavnost, preventiva, fizioterapevtske tehnike
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 320; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,10 MB) |
