1. |
2. Pomen vaj za samozdravljenje telesa na telesno in duševno zdravje starejših odraslih v dnevnem centru : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTjaša Cehnar, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: V starosti se pogosto pojavljajo telesne in duševne spremembe, ki vplivajo na kakovost življenja starejših odraslih. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo posebne alternativne tehnike za posameznikovo blaginjo. Ena od takšnih so, kot oblika celostne podpore zdravju, vaje za razstrupljanje in samozdravljenje telesa. Namen raziskave je bil proučiti njihov vpliv na telesno aktivnost, telesno in duševno zdravje ter kakovost življenja udeleženk dnevnega centra aktivnosti. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani z uporabo polstrukturiranega intervjuja, ki je vključeval vprašanja odprtega tipa. V raziskavo so bile vključene udeleženke dnevnega centra aktivnosti, ki se udeležujejo vaj za razstrupljanje in samozdravljenje telesa. Vzorec je bil neslučajnostno namenski. Zbrani podatki pa so bili obdelani in interpretirani na podlagi odprtega kodiranja. Rezultati: Rezultati kažejo, da imajo vaje pozitiven vpliv na telesno aktivnost, saj udeleženke poročajo o večji gibljivosti in motivaciji za gibanje. Prav tako so zaznale izboljšanje telesnega počutja, zmanjšanje bolečin in večjo energijo. Na področju duševnega zdravja so izpostavile zmanjšanje stresa, večjo sproščenost in boljše razpoloženje. Pomemben vpliv pa ima tudi socialna komponenta vadbe. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo pomen celostnega pristopa k zdravju, ki povezuje telesno, duševno in socialno dimenzijo. Vaje predstavljajo učinkovito podporo aktivnemu staranju, vendar bi bilo smiselno njihovo dostopnost razširiti tudi na ruralna okolja in spodbuditi vključenost moške populacije.
Ključne besede: staranje, telesna aktivnost, duševno zdravje, kakovost življenja, dnevni center aktivnosti
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2026; Ogledov: 325; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,90 MB) |
3. Doživljanje stresa med civilnim reševalnim osebjem in vojaškim zdravstvenim osebjemTadej Komadina, 2026, diplomsko delo Opis: Stres v prehospitalnih in vojaških okoljih je tesno povezan s specifičnimi zahtevami teh poklicev, kar potrjujejo tudi številne domače in tuje študije. Zgodnja prepoznava obremenitev ter ustrezna informiranost o oblikah pomoči sta ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih. Raziskava kaže, da je podpora zaposlenim pomemben element pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, zato je smiselno nadalje razvijati preventivne programe, ki vključujejo strokovno pomoč, izobraževanja in krepitev psihološke odpornosti. Ugotovitve poudarjajo pomen celostnega pristopa k obravnavi poklicnega stresa v obeh delovnih okoljih.
Ključne besede: stres, civilno reševalno osebje, vojaško zdravstveno osebje, duševno zdravje.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 310; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. |
5. Pomen prepoznavanja težav v duševnem zdravju pri pacientu s KOPB s strani izvajalcev zdravstvene negeErna Topalović, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je pogosta bolezen dihal, za katero so značilne nepovratna zapora dihal in trajne težave z dihanjem. Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni so pogoste tudi duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost, ki imata velik vpliv na potek bolezni. Vplivata na fizično delovanje, zasoplost, kakovost življenja, stopnjo poslabšanja bolezni, uporabo zdravstvenih storitev, dolžino hospitalizacij, stopnji ponovne hospitalizacije in smrtnosti. Pacienti, ki imajo sočasno tudi težave v duševnem zdravju, težje obvladajo simptome bolezni in so manj telesno aktivni. Za učinkovito zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni je pomembna celostna obravnava, kar vključuje tudi psihološko zdravljenje.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik. Raziskava je potekala na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. V raziskavo je bilo vključenih 109 izvajalcev zdravstvene nege.
Rezultati: Večina anketiranih izvajalcev v zdravstveni negi se strinja, da sta najpogostejša simptoma pri pacientu s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju utrujenost in pomanjkanje energije. 95 % (104) anketirancev je odgovorilo, da je redno spremljanje napredka duševnega zdravja izjemno pomembno. 92 % (100) anketirancev se najpogosteje posvetuje z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem, ko pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo opazijo možne znake duševnih motenj. 51 % (56) anketirancev se pogosto posvetuje s strokovnjaki s področja duševnega zdravja, kot so psihiatri ali psihologi. 87 % (95) anketirancev meni, da je najpogostejša strategija, ki se uporablja za izboljšanje duševnega zdravja pacientov, spodbujanje telesne aktivnosti. Poleg tega raziskava kaže, da 61 % (66) anketirancev redno spremlja simptome duševnega zdravja pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. 96 % (105) anketirancev se strinja, da je pri komunikaciji s pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami najpomembnejše ustvariti zaupanje in pripravljenost za sodelovanje, 96 % (104) anketirancev pa se strinja, da je pomembno postavljanje odprtih vprašanj, ki spodbujajo pogovor. 66 % (72) anketirancev najpogosteje uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Razprava: Raziskava je pokazala, da pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju pogosto doživljajo simptome, kot so utrujenost, pomanjkanje energije, težave s spanjem, strah pred izgubo nadzora, spremembe v apetitu, panični napadi in občutek praznine. Najpogostejši znak teh motenj je utrujenost. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri izbiri učinkovitih pristopov za obravnavo pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami. Raziskava je pokazala, da se večina anketiranih strinja o pomenu rednega spremljanja duševnega zdravja in napredka. Ko opazijo znake duševnih motenj, se pogosto posvetujejo z zdravnikom ali strokovnjaki za duševno zdravje. Najpogostejša strategija za izboljšanje duševnega zdravja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo je spodbujanje telesne aktivnosti. Anketirani izvajalci zdravstvene nege prav tako redno spremljajo simptome duševnega zdravja teh pacientov. Komunikacija s pacienti je ključna, pri čemer so zaupanje in odprta vprašanja najpomembnejša za spodbujanje sodelovanja. Večina anketiranih izvajalcev zdravstvene nege uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Ključne besede: zdravstvena nega, KOPB, duševno zdravje, depresija, anksioznost
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 369; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,97 MB) |
6. Vloga medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavi anksioznosti pri mladostnikih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNuša Kolmančič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Mladostništvo kot razvojno obdobje, ki je zaznamovano s številnimi spremembami, vpliva na ranljivost posameznikov za pojav duševnih motenj. Ospredje diplomskega dela predstavljajo anksiozne motnje, ki se najpogosteje pojavljajo v obdobju mladostništva. Metode: Diplomsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z vključenostjo deskriptivnih metod in metode anketiranja. Raziskovalni instrument predstavlja anonimni anketni vprašalnikom, kjer smo z uporabo metode snežne kepe v raziskavo vključili 130 anketirancev. Rezultate smo opisno in grafično predstavili z uporabo programov Microsoft Excel in Word. Razprava: Z izvedbo raziskave, v kateri so sodelovali izključno izvajalci zdravstvene nege, smo ugotovili, da svoje znanje ocenjujejo kot dobro, čeprav pri delu z mladostniki zaznavajo težave v smislu nespoštljivega odnosa in pomanjkanja komunikacije. Posledično si želijo zagotoviti pomoč za obvladovanje duševnih težav in pridobiti ustrezno stopnjo znanja s strani usposobljenih posameznikov. Zaključek: S časom se spreminjajo pogledi na stvari, kar pomeni tudi spremembo vrednot, morale, spoštovanja, empatije in dostojanstvenosti. Zaradi spremenjenih vplivov v družbi imata zgodnje prepoznavanje in ustrezna psihološka pomoč ključno vlogo pri preprečevanju dolgoročnih posledic za življenje posameznikov.
Ključne besede: duševno zdravje, mladostniki, obdobje odraščanja, motnje anksioznosti, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 332; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vloga medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta z bipolarno motnjo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMaja Bračič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Medicinske sestre predstavljajo večdimenzionalno vlogo pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo. Združujejo strokovno znanje, sočutje, komunikacijske spretnosti in kot povezovalni člen med pacienti, zdravniki in drugimi člani zdravstvenega tima. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativni raziskovalni metodi, na analizi strokovne literature. Glavni cilj je bil pregledati in analizirati zdravstvene ter strokovne članke, ki obravnavo vlogo medicinske sestre pri bipolarni motnji. Analiza je potekala z osmimi zbranimi članki, pri čemer so ključna področja zajemala delovanje medicinske sestre s pacienti z bipolarno motnjo. Ugotovitve so predstavljene opisno in služijo kot osnova za razumevanje pomena zdravstvene nege pri obravnavi oseb z bipolarno motnjo. Rezultati: Medicinske sestre imajo ključno in večplastno vlogo pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo, med katere se uvrščajo zgodnje prepoznavanje simptomov, edukacija pacientov in svojcev, spremljanje zdravljenja ter sodelovanje pri terapiji, preprečevanje samomorilnega vedenja, psihosocialna podpora in vzpostavljanje medosebnega odnos kot terapevtsko orodje za doseg večje učinkovitosti obravnave ter izboljšanja kakovosti življenja oseb z bipolarno motnjo. Razprava: S svojim znanjem, empatijo in prisotnostjo medicinske sestre bistveno pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z bipolarno motnjo ter njihovemu vključevanju v vsakdanje življenje in družbo.
Ključne besede: duševno zdravje, bipolarna motnja, manija, depresija, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 443; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. An intelligent cognitive system for computational psychotherapy with a conversational agent for attitude and behavior change in stress, anxiety and depression : doctoral dissertationTine Kolenik, 2023, doktorska disertacija Ključne besede: inteligentni kognitivni sistem, pogovorni agenti, duševno zdravje, umetna inteligenca, vedenje, stres, anksioznost, depresija
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2026; Ogledov: 534; Prenosov: 4
Celotno besedilo (4,06 MB) |
9. |
10. Vpliv kronične pelvične bolečine na kakovost življenja ženskUrša Bartol, Bojana Pinter, Suzana Mlinar, 2025, pregledni znanstveni članek Ključne besede: kronična bolečina, kronična medenična bolečina, vplivi, ženske, kakovost življenja, telesno zdravje, duševno zdravje, medosebni odnosi, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, celostna zdravstvena oskrba
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2026; Ogledov: 699; Prenosov: 8
Celotno besedilo (422,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
