1. SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE V POVEZAVI S PREVENTIVO ZLORABE PSIHOAKTIVNIH SUBSTANCDenis Simić, 2026, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Izvajalci zdravstvene nege so glede na njihovo naravo dela vsakodnevno izpostavljeni tveganjem za bolezni duševnega zdravja. Duševno zdravje je pomembo v povezavi z delom, saj le dobro duševno zdravje omogoča kakovostno obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvene nege so vsakodnevno izpostavljeni težkim in zahtevnim situacijam, kar lahko vodi v stres, depresijo, izgorelost ali anksioznost. Lahko se pojavijo tudi samomorilne misli in samomor. Zloraba psihoaktivnih substanc predstavlja velik javnozdravstveni in socialni problem. Cilj diplomske naloge je bil opredeliti pogostost zlorabe psihoaktivnih substanc pri izvajalcih zdravstvene nege, ugotoviti stališča izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja in raziskati varovalne dejavnike in sisteme pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc.
Metoda: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativnega raziskovalnega pristopa in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (spol, starost, delovna doba, izobrazba in delovna enota). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o stopnji strinjanja glede pomembnosti lastnega duševnega zdravja, kar smo izvedli s pomočjo Likertove lestvice. Zanimalo nas je, s katerimi duševnimi težavami so se anketiranci že srečali, kako skrbijo za lasten življenjski slog, ali so vključeni v aktivnosti promocije zdravja pri delu in ali uporabljajo kakšno pomoč. V anketi smo spraševali o mnenju, katere so najpogostejše substance, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo, in o substancah, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo. V anketi je sodelovalo 150 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali prek elektronske pošte znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak.
Rezultati: Pregled odgovorov, ki so jih podali anketiranci je pokazal, da izvajalci zdravstvene nege, zlorabljajo psihoaktivne substance v zelo nizkih odstotkih in sicer sintetične kanabinoide in katione v 2 %. Za fenetilamine se je opredelil 1 % vprašanih in piperazine 2 % vprašanih. Kar 96 % anketirancev ne uporablja nič od navedenega. Stališče izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja je bilo, da je izvajalcem zdravstvene nege zelo pomembno lastno duševno zdravje v 85 %, da je pomembno lastno duševno zdravje, se je opredelilo 83 %. Težave v duševnem zdravju, povezane s stresom, je potrdilo 60 % izvajalcev zdravstvene nege, depresijo 5 %, izgorelost 17 %, anksioznost 11 %. Da niso opazili, da bi imeli težave z duševnim zdravjem, se je opredelilo le 6 % izvajalcev zdravstvene nege. Varovalni dejavniki in sistemi pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc so glede na rezultate ankete izvajalcev zdravstvene nege preventivna izvajanja različnih aktivnosti. 60 % jih ima redne prehode, 25 % jih hodi v hribe, 22 % jih teče in enako 22 % jih kolesari, 15 % jih meditira, 11 % jih pleše in prav tako 11 % se jih poslužuje masaž. 9 % izvajalcev zdravstvene nege izvaja jogo, plava jih 8 % in 6 % jih ima svojega psihoterapevta.
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so pomemben člen tako javnega kot zasebnega zdravstva. Pomembno je razumevanje, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu preobremenjeni in vsakodnevno izpostavljeni velikim psihičnim pritiskom, kar se lahko kaže tudi s stresom, depresijo in izgorelostjo. Zloraba različnih psihoaktivnih substanc izvajalcev zdravstvene nege je lahko beg pred težavami na delu, v družini in življenju. Pomembna je prepoznava in pomoč takšnim sodelavcem, da se čim prej soočijo s težavami in da jih učinkovito rešujejo. Kot del družbe smo nekako odgovorni drug za drugega.
Ključne besede: duševno zdravje, zloraba substanc, promocija zdravja, zdrav življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 39; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (2,46 MB) |
2. |
3. Spodbujanje zdravega življenjskega sloga po resekciji debelega črevesjaLuka Legan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: spodbujanje zdravega življenjskega sloga po resekciji črevesa ima ključno vlogo pri uspešnem okrevanju in dolgoročni kakovosti življenja pacienta. Pomembno je, da zdravstvena ekipa bolnika spodbuja k uravnoteženi prehrani, redni telesni aktivnosti ter ustrezni hidraciji, saj ti dejavniki zmanjšujejo tveganje za zaplete in ponovitve bolezni. Poleg fizičnega okrevanja je potrebno spodbujati tudi duševno zdravje, saj pozitivna naravnanost in čustvena podpora pomembno vplivata na prilagajanje novemu načinu življenja. Celostna obravnava, ki vključuje spodbujanje zdravega življenjskega sloga, prispeva k hitrejšemu okrevanju ter dolgoročnemu izboljšanju zdravstvenega stanja po resekciji črevesa. Namen raziskave je z uporabo pregleda literature in obstoječih raziskav med leti 2015 in 2025 preučiti pomembnost zdravega življenjskega sloga po resekciji debelega črevesja.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela, podatke pa smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. V pregled smo s pomočjo izključitvenih kriterijev vključili podatkovne baze PubMed, COBISS, DKUM, Google Schoolar in SpringerLink. Vključili smo prispevke, ki so bili objavljeni med leti 2015 in 2025. Kriterij za vključitev je bil še brezplačna dostopnost zadetkov v polnem besedilu. Za iskanje zadetkov smo uporabili še ključne besede v slovenščini (spodbujanje, zdrav življenjski slog, resekcija in debelo črevo) in v angleščini (promoting, healthy lifestyle, resection, large intestine). Iskanje, analiza in obdelava izbrane literature je potekala junija 2025. V končno analizo smo iz skupnega nabora vključili 15 enot literature.
Rezultati: Raziskave kažejo, da ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga, uravnotežena prehrana in podpora črevesne mikrobiote ključno vlogo pri okrevanju po resekciji črevesa ter pri preprečevanju zapletov. Ugotovljeno je, da prilagojena prehranska terapija, zgodnja mobilizacija, telesna vadba in psihološka podpora bistveno izboljšajo kakovost življenja, zmanjšajo pojav depresije, tesnobe in pooperativnih zapletov ter pospešijo rehabilitacijo. Poseben pomen imajo probiotiki, prebiotiki in individualizirani prehranski načrti, ki prispevajo k uravnavanju imunskega odziva in zmanjšujejo tveganje za ponovitev bolezni. Celostna obravnava, ki združuje prehrano, telesno aktivnost in duševno zdravje se kaže kot najučinkovitejši pristop pri dolgoročnem okrevanju in preprečevanju bolezni prebavil.
Razprava: Na podlagi izbrane literature lahko ugotovimo, da ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga, ustrezna prehranska podpora in skrb za črevesno mikrobioto ključno vlogo pri okrevanju po resekciji črevesa ter pri preprečevanju zapletov. Celostna obravnava, ki vključuje telesno dejavnost, psihološko podporo in individualizirane prehranske načrte, pomembno izboljšuje kakovost življenja ter zmanjšuje tveganje za ponovitev bolezni. Ugotavljamo še, da so tovrstni integrirani pristopi najučinkovitejši za dolgoročno zdravje bolnikov z boleznimi prebavil.
Ključne besede: spodbujanje, zdrav življenjski slog, resekcija, debelo črevo
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2025; Ogledov: 228; Prenosov: 9
Celotno besedilo (762,77 KB) |
4. Implementacija na dokazih utemeljene prakse v programih za zdrav življenjski slog kot merilo kakovosti v integrirani oskrbiAnna Nesterova, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Integrirana oskrba zagovarja celosten pristop k zdravju posameznika ter upošteva fizične, psihološke in socialne dejavnike. Na dokazih utemeljena praksa (EBP) omogoča sprejemanje kliničnih odločitev na podlagi zanesljivih znanstvenih dokazov. Magistrska naloga preučuje, kako implementacija EBP v programih za zdrav življenjski slog vpliva na kakovost integrirane oskrbe.
Metoda: V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med strokovnjaki, ki sodelujejo v programih za zdrav življenjski slog. Podatki so bili zbrani s prilagojenim vprašalnikom Evidence-Based Practice Questionnaire, s katerim smo ovrednotili poznavanje, odnos in uporabo EBP ter zaznane ovire pri njeni implementaciji.
Rezultati: Analiza odgovorov kaže na pozitiven odnos do EBP, hkrati pa razkriva ključne ovire za praktično uporabo. Najbolj pogosto so izpostavljeni omejen dostop do znanstvenih virov, pomanjkanje ustreznega izobraževanja ter časovne omejitve pri vključevanju raziskovalnih dokazov v delo.
Razprava: Izsledki poudarjajo potrebo po sistematičnih izobraževalnih programih, boljši dostopnosti do znanstvenih baz ter organizacijskih rešitvah (npr. načrtovan čas za EBP) v okviru programov za zdrav življenjski slog. Izboljšave na teh področjih lahko prispevajo k bolj učinkoviti rabi EBP in posledično k višji kakovosti integrirane oskrbe.
Ključne besede: integrirana oskrba, na dokazih utemeljena praksa, programi za zdrav življenjski slog, kakovost zdravstvene oskrbe, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2025; Ogledov: 458; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,75 MB) |
5. |
6. Dieta in zdrav življenjski slogMarjeta Brečko, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Življenjski slog je način življenja posameznikov, skupin in narodov, ki se oblikuje glede na geografske, ekonomske, politične, kulturne in verske dejavnike. Vključuje vsakodnevne navade in dejavnosti, kot so delo, prehrana, prosti čas in telesna dejavnost, in je ključni dejavnik, povezan s kakovostjo življenja. Debelost in prekomerna telesna teža sta vse pogostejša problema, ki vplivata na zdravje posameznika in celotne populacije. Hujšanje je proces, pri katerem posameznik s pomočjo uravnotežene prehrane, telesne dejavnosti in sprememb življenjskega sloga zmanjšuje svojo telesno težo. Za uspešno in dolgoročno učinkovito hujšanje se pogosto izvajajo posebni programi, imenovani šole hujšanja, ki vključujejo strokovnjake z različnih področij, kot so diplomirane medicinske sestre, dietetiki, nutricionisti, zdravniki, kineziologi in drugi. Zdrava prehrana in telesna dejavnost spadata med ključne varovalne dejavnike zdravja, ki zmanjšujejo umrljivost zaradi omenjenih vzrokov, skupaj s preprečevanjem sedečega življenjskega sloga in priporočenimi vzorci spanja. Namen raziskave je bil raziskati dieto in zdrav življenjski slog.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarne podatke za analizo smo zbrali s tehniko intervjuvanja. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest intervjuvancev.
Rezultati: Intervjuvanci imajo deljena mnenja glede doseganja dobrih rezultatov hujšanja pri upoštevanju različnih diet. Prav tako imajo intervjuvanci deljena mnenja glede dolgoročnega vzdrževanja zdravega načina življenja. Nekaterim je pomembnejše osredotočenje na telovadbo (I2, I3, I5, I6), pri drugih na prehrano (I1, I4). Intervjuvanci pri zdravem prehranjevanju opazijo težave, zaradi katerih se lahko prekine krog novih navad zdravega načina življenja (I1, I2, I3, I5). Intervjuvanci so v večini primerov mnenja, da zaradi vpliva stresa pozabijo na vse znanje, ki so ga pridobili med spoznavanjem zdravega načina življenja in prehranjevanja (I1, I2, I5). Intervjuvanci se zdravo prehranjujejo zaradi želje po izgubi telesne teže (I1, I4, I6), izboljšanja zdravja (I2) in dobrega počutja (I3, I5).
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci diet poslužujejo vsak na drugačen način z drugo vrsto diete. Nekateri se diet ne poslužujejo, upoštevajo pa način prehranjevanja, ki njim ustreza. Intervjuvanci se vračajo k starim vzorcem prehranjevanja zaradi pomanjkanja motivacije, družbenih pritiskov in vsakodnevnih skušnjav. Ugotovili smo, da se intervjuvancem zdi, da so diete in njihovo dolgoročno upoštevanje prezahtevne. Intervjuvanci povedo, da zaradi stresa pozabijo na vse, kar so se naučili o zdravem načinu življenja in prehranjevanju. Raziskava je pokazala, da vsak intervjuvanec ob stresu in nastanku stresnih situacij odreagira drugače. Ugotovili smo, da so dejavniki, ki učinkujejo na upoštevanje diete in zdrav življenjski slog, v večini motivacija in želja po boljšem načinu življenja in zdravju. Raziskava je pokazala, da je izjemnega pomena podpora družine in prijateljev, ki jih intervjuvanci potrebujejo za uspešno in dolgoročno spreminjanje navad.
Ključne besede: dieta, zdrav življenjski slog, šola hujšanja
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 390; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1003,78 KB) |
7. Vpliv načina študija na življenjski slog študentov zdravstvene nege na Univerzi Alma Mater Europaea : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede-Zdravstvena negaSandra Špindler, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Z napredkom medicine in življenjskega sloga posameznika ter s hitrim tempom življenja se je pokazala potreba po dodatnem izobraževanju medicinskih sester, saj poleg svoje temeljne naloge, tj. skrbi, za pacientove fiziološke potrebe, njihovo delo vse pogosteje vključuje holistično obravnavo pacienta in njihovih svojcev. Študij je zelo zahteven, za razvoj stoke pa so potrebne raziskave in njihove analize. Metoda: V magistrskem delu je uporabljena kvantitativna metoda dela. Merski instrument je bil anketni vprašalnik, preveden iz nemščine, in je namenjen rednim pa tudi izrednim študentom smeri zdravstvene nege na Univerzi Alma Mater Europaea. Empirični del je vseboval 84 vprašanj, razdeljenih na štiri sklope. Za pisanje teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo. Prav tako je bila uporabljena metoda kompilacije. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen program SPSS 29.0. Vrednost p < 0,05 je določala mejo statistične značilnosti. Rezultati: Pridobljeni rezultati kažejo, da se vse naše domneve niso izkazale za pravilne, saj je situacija v praksi pokazala drugače. Pri študentih, rednih in izrednih, rezultati ne pokažejo pomembnih razlik v kompenzaciji zdravega življenjskega sloga s predajanjem slabim razvadam in kakovostjo spanja, povezano s tem. Delo nakazuje, da so potrebne nadaljnje raziskave na tem področju, da bi se rezultati lahko posplošili in bi bilo mogoče podati priporočila za Univerzo pa tudi za delodajalce in študente. Razprava: Zdrav življenjski slog ne vpliva le na trenutne akademske dosežke, ampak postavlja temelje za dolgoročno zdravje in dobro počutje. Podatki, zbrani v raziskavi v krajšem časovnem obdobju, ne omogočajo ugotavljanja, ali so določeni dejavniki vzročni ali posledični, ampak prikazujejo le trenutne povezave med zdravim življenjskim slogom in škodljivimi navadami, kot sta pitje alkohola in kajenje, med študijem.
Ključne besede: redni in izredni študij, aktivni življenjski slog, spanje, uživanje alkohola in cigaret
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2025; Ogledov: 489; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,95 MB) |
8. Ozaveščenost starejših odraslih o skrbi za zdravje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMarina Kosmajer, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V času staranja se zgodijo mnoge telesne in kognitivno-duševne spremembe, ki vplivajo na zdravje. Pri ohranjanju in krepitvi zdravja moramo biti aktivni tako, da skrbimo za telesno aktivnost, zdravo prehrano ter urejene medsebojne odnose, spalne navade, osebno in bivalno higieno idr. Metodologija: Poleg deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 50 starejših oseb ljutomerske statistične regije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Ugotavljamo, da jih je 80 % anketiranih mnenja, da živijo zdravo življenje, 68 % pa, da so za zagotavljanje lastnega zdravja najbolj odgovorni sami. Anketirani v 66 % ocenjujejo, da imajo dovolj znanja o skrbi za lastno zdravje, pri čemer so ga največ pridobili s televizije (68 %) in interneta (48 %). 42 % anketiranih ocenjuje, da so o skrbi za lastno zdravje ozaveščeni. Med njimi jih je 10 % zelo ozaveščenih. 59 % anketiranih jih meni, da imajo za zagotavljanje in ohranjanje zdravja anketirani dovolj znanja, 16 % pa meni obratno. Pri tem 42 % anketiranih dobro ali zelo dobro pozna dejavnike za zagotavljanje in ohranjanje skrbi za zdravje. Kljub vsemu jih 82% meni, da bi za svoje zdravje lahko naredili več. Razprava: Starejši odrasli so v zvezi z zagotavljanjem lastnega zdravja najbolj ozaveščeni o telesni aktivnosti in zdravi prehrani, najmanj pa o ukrepih za zagotavljanje zdravega spanja ter za ustrezno bivalno higieno.
Ključne besede: zdravje, zdrav življenjski slog, starostnik, ozaveščenost, socialni gerontolog
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 509; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,45 MB) |
9. |
10. ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO PRI OTROKU Z DIABETESOMDomen Kosec, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen je najpogostejša presnovna bolezen, ki povzroči fiziološke
spremembe v skoraj vseh delih telesa. Pri otrocih, mlajših od 10 let, je najpogostejša sladkorna
bolezen tipa 1, pri kateri imunski sistem napade lastne beta celice v trebušni slinavki. Zaradi
epidemije debelosti pa se povečuje tudi pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 med otroci. Namen
raziskave je s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučiti in analizirati pomen
zdravstveno vzgojnega dela pri obvladovanju sladkorne bolezni pri otrocih.
Metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo
ključnih besed v slovenskem (angleškem) jeziku: sladkorna bolezen pri otrocih (childhood
diabetes), zdravstveno vzgojno delo (health education work), obvladovanje sladkorne bolezni
(diabetes management) in življenjski slog (lifestyle). Za iskanje smo uporabili mednarodne
podatkovne baze: PubMed, CINAHL, ScienceDirect. S PRIZMA diagramom smo prikazali
proces izločevanja zadetkov. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in
oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: Skupno število pregledanih zadetkov je bilo 1.796, izmed katerih jih je bilo na koncu
vključenih 15 v obdelavo spoznanj (1.781 člankov izključenih). Vključili smo znanstvene in
strokovne članke, objavljene od leta 2015 do 2025, ki so bili prosto dostopni v obsegu celotnega
besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 30 vsebinskih kod,
ki smo jih združili v štiri kategorije. V pregled smo vključili devet sistematičnih pregledov
literature, tri presečne študije in dve kvalitativni študiji.
Razprava: Celostni pristop, ki vključuje zdravstveno vzgojno delo, podporo družine in
uporabo sodobne tehnologije, je ključen za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni pri otrocih.
Psihosocialni dejavniki in prilagojene intervencije prispevajo k boljši kakovosti življenja otrok.
Ključne besede: Sladkorna bolezen pri otrocih, zdravstveno vzgojno delo, obvladovanje
sladkorne bolezni, življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 716; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,06 MB) |
