1. Trauma and the extremist life cycle : a study of former fighters in LebanonJanja Mikulan, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: This study examines the role of trauma in the radicalization
journeys of former Salafi-Jihadist militants from Tripoli, Lebanon.
Utilizing life-history interviews with ten ex-militants and experts,
it explores how different forms of trauma interact across phases
of involvement, engagement, and disengagement. Findings
indicate that early adversity – including neglect, poverty, and
violence – disrupted identity formation, fostered insecurity and
desensitization, increasing susceptibility to recruitment. Social
traumas, such as the 2013 mosque bombings, further fuelled
collective victimhood and a desire for revenge, dignity, and
heroism. During the engagement, a combination of empowering
and traumatizing experiences led to symptoms of moral injury.
Finally, disengagement – often triggered by traumatic
imprisonment – rarely led to successful reintegration, leaving
respondents with complex PTSD, stigma, and marginalization.
Theoretically, this study positions trauma not as a peripheral
factor, but as a central mechanism that shapes involvement,
sustains engagement, and obstructs disengagement. It
demonstrates that radicalization functions both as a coping
strategy and an attempted identity reconstruction. Empirically, it
provides rare qualitative evidence from a Middle Eastern context.
Practically, the findings emphasize the need for trauma-informed
counter-extremism strategies that link individual healing with
community and structural interventions.
Ključne besede: travma, radikalizacija, nasilni ekstremizem, identiteta, salafizem-džihadizem, Libanon
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2026; Ogledov: 217; Prenosov: 4
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. SKRAJNA DESNIČARSKA RADIKALIZACIJA IN EKSTREMIZEM: RAZISKAVA VZROKOV IN POVEZAV S TRAVMATIČNIMI IZKUŠNJAMIBarbara Primožič, 2023, ni določena Opis: Pričujoče delo predstavlja raziskavo skrajne desničarske radikalizacije, ekstremizma in morebitnih vzrokov, povezanih s travmatičnimi izkušnjami. Namen in cilji dela so ugotoviti, opisati in spoznati povezave radikalizacije, skrajno desne ideologije in travme na različnih nivojih. Želimo prepoznati vzroke za skrajno desničarsko radikalizacijo in ekstremizme in kako je s konceptoma povezana travma. Želimo tudi ugotoviti, ali so skrajne desne radikalne organizacije prisotne v Sloveniji in ali s tem predstavljajo grožnjo varnosti. Metodološki pristop v prvem delu predstavlja kritičen pregled literature po omenjenih področjih, v drugem delu pa s pregledom obsega dosegljive literature v bazi Scopus raziskujemo povezave med preiskovanimi koncepti. Radikalizacijo opredelimo kot proces spreminjanja prepričanj, vrednot in ideologij posameznika ali skupine, ki lahko vodi v nasilje, ter predstavimo njen razvoj skozi čas. Skrajni desničarski ekstremizem zaznamujejo konservativna, nacionalistična in avtoritativna stališča. Med različne skupine skrajnih desničarjev spadajo avtokratsko fašistične, rasistično etnocentrične, populistično avtoritarne in versko fundamentalistične skupine, tako v svetu kot v EU. Izredno pomembno vlogo pri širjenju skrajno desničarskih ideologij predstavljata svetovni splet in sodobne komunikacijske tehnologije, hkrati pa se svetovni splet lahko uporablja tudi za odkrivanje in preprečevanje skrajno desničarskih radikalizmov. Skrajna desnica je prisotna tudi v Sloveniji, njeno delovanje je podobno drugim tovrstnim gibanjem v tem delu Evrope, nekatere bolj radikalne neonacistične frakcije predstavljajo tudi grožnjo nacionalni varnosti. Travmatične izkušnje vplivajo na psihološke vzorce, ki opredeljujejo notranji svet posameznika in lahko s tem sodelujejo pri sprejemanju ekstremističnih skrajno desnih stališč. Močan vpliv imajo PTSM in disociativni mehanizmi, kulturne razlike, izobraževanje in ideologije. Analiza obsega literature v drugem delu potrjuje posredne povezave med travmatičnimi izkušnjami in skrajno desničarsko radikalizacijo, zlasti v zahodnem svetu in Evropi.
Ključne besede: radikalizacija, skrajna desnica, ekstremizem, povezava, travma, ideologije
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2023; Ogledov: 2760; Prenosov: 107
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. Pomen zgodnjega odkrivanja znakov radikalizacije v boju proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmu : magistrsko deloAleš Dekleva, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pojavnost radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma, ki so vedno bolj prisotni tako v svetu kot v EU in Sloveniji. V Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU, kljub delovanju različnih posameznikov in ekstremističnih skupin, niso bile zaznane hujše varnostne grožnje. Po sedanjih ocenah smo sicer razmeroma varni, a ugodne varnostne razmere se lahko hitro poslabšajo, saj je terorizem dinamičen pojav, odvisen od mnogih nepredvidljivih scenarijev. V magistrskem delu predstavljamo različne koncepte proučevanja radikalizacije ter dejavnike tveganja za razvoj radikalizacije in nasilnega ekstremizma, ki se sinergično združijo v razumevanju, da je proces radikalizacije, ki lahko vodi v nasilni ekstremizem zelo nepredvidljiv, da so gonilniki, zaradi katerih osebe postanejo skrajno nasilne, številni in zelo raznoliki. Najboljše, kar je mogoče narediti je, da se izboljša družbeno odgovorno ravnanje, da se okrepijo varnostna omrežja in izmenjava relevantnih informacij ter da se razvije sistem indikatorjev za zgodnje odkrivanje in prepoznavanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Po napadu na stavbi Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, 11. septembra 2001, se je tudi v Evropi povečalo zavedanje o grožnji terorizma in varnostnem tveganju, ki izhajajo iz dejavnikov radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Podrobneje smo opisali odziv na grožnje in koncept nacionalne varnosti v Sloveniji ter predstavili model Radicalisation Awareness Network (RAN) Slovenija in Projekt Radikalizacija in celoviti protiukrepi v Republiki Sloveniji (RadCePro), in sicer kot poskusa dveh medinstitucionalnih modelov za identifikacijo in spremljanje radikalizacije v Sloveniji, nastalih po vzoru organiziranja evropskega projekta RAN. Pri učinkovitem izvajanju ukrepov se Slovenija spopada s težavami, kot so omejitve, ki izhajajo iz pravnih aktov, ki večkrat otežujejo uresničevanje nalog, ter tudi z nezanimanjem nerepresivnih deležnikov, ki ne prepoznajo vloge in nalog, ki bi jih lahko izvajali in tako prispevali k izboljšanju varnosti države. Država, in ne nazadnje celotna družba, lahko s preventivnim pristopom, ki vključuje prepoznavanje in uporabo indikatorjev, prepreči pojavnost radikalizacije ali pa vsaj opozori nanjo, jo tako omeji in ne dopusti, da bi se razvila do skrajnega nasilja ali terorizma.
Ključne besede: varnost, radikalizacija, ekstremizem, nasilje, indikatorji
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 2186; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,22 MB) |
