Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Etične dileme v zdravstveni oskrbi marginalnih skupin predstavljajo pomemben izziv sodobne zdravstvene prakse. Temelj razumevanja teh dilem predstavljajo štiri osnovna bioetična načela, in sicer avtonomija, neškodovanje, dobrobit in pravičnost, ki usmerjajo strokovno ravnanje zdravstvenih delavcev. Marginalne skupine, kot so priseljenci, brezdomci, osebe z duševnimi motnjami, starejši s socialnimi težavami in pripadniki LGBTQ+ skupnosti, se pogosto soočajo z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev, kar povečuje tveganje za pojav etičnih dilem. Ključni dejavniki, ki vplivajo na njihovo obravnavo, so jezikovne ovire, kulturne razlike, stigmatizacija in sistemske omejitve. Namen raziskave je preučiti etične dileme, s katerimi se zdravstveni delavci soočajo pri oskrbi marginaliziranih skupin. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika (1KA), ki je vseboval 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 106 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Vzorec je bil oblikovan po metodi snežne kepe, sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Podatki so bili računalniško obdelani s programom 1KA in MS Excel ter prikazani v tabelah in grafih. Rezultati: Anketiranci poročajo, da se z etičnimi dilemami srečujejo v 52 % občasno, medtem ko jih približno četrtina navaja pogostejše pojavljanje. Dileme se v 26,9 % najpogosteje pojavljajo v komunikaciji z bolniki, kjer se pojavi približno četrtina vseh dilem, ter v odnosih z družinskimi člani. Pomemben delež je povezan tudi s kadrovsko podhranjenostjo, ki predstavlja 17,2 % zaznanih dilem. Vpliv etičnih dilem večina anketirancev ocenjuje kot nevtralen, medtem ko jih približno tretjina poroča o negativnem vplivu. Pri oskrbi marginalnih skupin se dileme najpogosteje kažejo v komunikaciji s pacientom 35,2 % in v odnosu osebja do pacientov 30 %. Manj pogosto vplivajo na kakovost nege, dostopnost storitev in odločanje o zdravljenju. Med dejavniki, ki prispevajo k nastanku dilem, so anketiranci najpogosteje navedli jezikovne ovire 28,8 %, kulturne razlike in stigmatizacijo 23,3 % ter pomanjkanje kadra 16,0 %. Podpora, ki jo imajo pri reševanju etičnih dilem zdravstveni delavci v ustanovah, je bila ocenjena kot zadostna (37 %) ali delno zadostna (35 %), nekateri menijo, da je podpora povsem nezadostna, le redki pa jo doživljajo kot zelo dobro. Izobraževanja s področja etike so po mnenju večine dostopna le občasno (42 %), redna vključitev pa je redka (9 %). Samoocena usposobljenosti zdravstvenih delavcev kaže, da se večina počuti vsaj delno pripravljene (35 %) na soočanje z etičnimi dilemami, le manjši del pa svojo usposobljenost ocenjuje kot zelo dobro (3 %) ali povsem nezadostno (7 %). Odprti odgovori razkrivajo dodatne dileme, povezane z jezikovnimi in kulturnimi razlikami, zavračanjem zdravljenja, vprašanji ob koncu življenja, obravnavo socialno ogroženih skupin ter zapornikov. Razprava: Rezultati kažejo, da so etične dileme v zdravstveni oskrbi marginalnih skupin pogost pojav, ki se največkrat izraža v komunikaciji med pacientom in zdravstvenim osebjem. Jezikovne ovire in kulturne razlike predstavljajo ključne izzive, ki otežujejo enakovredno obravnavo. Poleg tega se dileme pojavljajo v povezavi s socialnimi stiskami, stigmatizacijo in vprašanji ob koncu življenja. Podpora v ustanovah je pogosto ocenjena kot zgolj delno zadostna, kar nakazuje na potrebo po sistematičnem razvoju etičnih komisij, svetovalnih služb in kontinuiranem izobraževanju. Samoocena usposobljenosti zdravstvenih delavcev kaže na vrzeli v znanju, kar potrjuje nujnost krepitve etične kompetentnosti. Raziskava potrjuje, da etične dileme niso zgolj individualni problem, temveč odsev sistemskih omejitev v slovenskem zdravstvenem sistemu. Njihovo reševanje zahteva kombinacijo etične občutljivosti, kulturne kompetentnosti in institucionalne podpore.
Ključne besede: Etične dileme, zdravstvena nega, marginalne skupine, zdravstveni sistem, etična načela.
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 284; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava stališča oskrbovancev in strokovnih delavcev v institucionalni oskrbi do evtanazije kot pomembne etične in družbene dileme sodobnega časa. V teoretičnem delu so predstavljeni zgodovinski, filozofski, pravni in etični vidiki evtanazije ter razlike med njenimi oblikami, kot so aktivna in pasivna, prostovoljna in neprostovoljna. Poseben poudarek je namenjen vprašanju dostojanstva, pravici do samoodločanja ter vlogi zdravstvenega osebja pri koncu življenja. V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki in izvajalci institucionalne oskrbe. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako te skupine dojemajo evtanazijo, katere oblike podpirajo in kakšne etične pomisleke imajo. Rezultati kažejo, da večina anketirancev podpira prostovoljno aktivno evtanazijo, medtem ko je stališče do neprostovoljne aktivne evtanazije razdeljeno. Posebno pozornost naloga posveča vplivu starosti, osebnih vrednot, izkušenj in poklicne vloge na oblikovanje mnenj. Zaključek naloge poudari pomen nadaljnje razprave o evtanaziji v Sloveniji, vključno z večjo pravno jasnostjo, izboljšanjem paliativne oskrbe in izobraževanjem javnosti ter strokovnega kadra.
Ključne besede: evtanazija, institucionalna oskrba, etične dileme, dostojanstvo, samoodločanje
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2026; Ogledov: 317; Prenosov: 15
Celotno besedilo (727,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomsko delo obravnava področje mednarodnih posvojitev v Sloveniji, s poudarkom na kritični analizi razkoraka med formalno pravno ureditvijo ter etičnimi in praktičnimi izzivi, s katerimi se soočajo vsi vpleteni. Z uporabo deskriptivne, normativne in primerjalnopravne metode delo analizira slovensko zakonodajo, ključne mednarodne konvencije, kot sta Haaška konvencija in Konvencija o otrokovih pravicah, relevantno sodno prakso ter statistične podatke. Namen raziskave je bil presoditi skladnost slovenskega sistema z mednarodnimi standardi, identificirati ključne postopkovne in vsebinske ovire ter oblikovati konkretne predloge za izboljšave. Ključna ugotovitev je, da kljub visoki stopnji formalne usklajenosti zakonodaje praksa kaže na znatne pomanjkljivosti: dolgotrajne in birokratsko toge postopke, pomanjkanje obveznih in standardiziranih priprav za posvojitelje, odsotnost sistemske podpore po posvojitvi ter pasivnost države pri mednarodnem sodelovanju. V primerjavi z razvitejšimi sistemi v EU Slovenija zaostaja predvsem pri celostni podpori družinam in učinkovitosti postopkov, kar postavlja pod vprašaj dosledno izvajanje načela največje koristi otroka. Izvirnost dela je v celostni kritiki obstoječega stanja in oblikovanju praktično usmerjenih rešitev, kot so ustanovitev specializirane agencije za mednarodne posvojitve, uvedba obveznega sistema podpore, modernizacija zakonodaje ter povečanje transparentnosti. Ugotovitve so uporabne za oblikovalce politik in strokovne delavce, ki si prizadevajo za bolj pravičen in v otrokovo korist usmerjen sistem posvojitev.
Ključne besede: mednarodne posvojitve, družinsko pravo, Haaška konvencija, korist otroka, pravne dileme, etične dileme, slovenska zakonodaja, postopki posvojitve
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 270; Prenosov: 4
Celotno besedilo (855,36 KB)

Ključne besede: etične dileme, izvajanje evtanazije, legalizacija
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 836; Prenosov: 14
Celotno besedilo (327,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: Genski inženiring omogoča natančno prilagajanje in spreminjanje genov organizmov ter umetno manipulacijo dezoksiribonukleinske kisline (DNA). V biomedicini genski inženiring ponuja možnost radikalne izboljšave za potencialno izboljšanje človeških sposobnosti, vendar obstajajo etični in pravni izzivi. Tehnologija genskega spreminjanja omogoča natančno urejanje DNA in ima sicer veliki terapevtski potencial, še posebej pri zdravljenju dednih bolezni. Obstajajo premisleki o uporabi tehnologije za gensko spreminjanje za preprečevanje dednih bolezni, saj ta tehnologija odpira številna etična vprašanja. Gensko urejanje zarodka predstavlja etični izziv v dveh glavnih vidikih: morebitni uspeh in morebitni neuspeh. Rezultat genskega spreminjanja zarodka je lahko želena sprememba oz. nastane ciljni učinek ali pa pride do neželene reakcije oz. nastane negativen učinek ali mutacija. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je bil 121 anketirancev (38 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja. Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da je večina (60 %) anketirancev že slišala za genski inženiring (gensko spreminjanje ali gensko testiranje), od tega jih je 48 % označilo, da so malo slišali ali brali o genskem spreminjanju, in 17 % jih je označilo, da so o tej temi veliko slišali ali brali. Pri vprašanju, kaj razumejo pod izrazom gensko spreminjanje, so anketiranci velikokrat označili, da je to gen, ki je spremenjen/modificiran/urejen, druga najpogostejša razlaga pa je, da so to geni/celice/DNA, vzeti iz enega organizma in dani v drugega. Na Likertovi lestvici so anketiranci označevali svoje mnenje glede etičnega vidika genskega spreminjanja. Povprečno mnenje anketirancev je bilo, da je spreminjanje zarodkov dopustno, če bi pomagalo pri preprečevanju genskih bolezni (xŻ = 3,8), nedopustno, če gre za izboljšanje sposobnosti (npr. videz ali inteligenca) (xŻ = 2,4), in dopustno v primerih, ko gre za rešitev življenjsko nevarnih stanj (xŻ = 3,7). Mnenje 89 anketirancev je, da so posledice genskega spreminjanja premalo raziskane. 59 anketirancev meni, da je rezultat genskega spreminjanja želena ali ciljna sprememba, medtem ko 62 anketirancev meni, da je to neželena sprememba. V poprečju so anketiranci mnenja, da gensko spreminjanje lahko povzroči socialno neenakost (xŻ = 3,7) in družbene spremembe (xŻ = 3,7) ter da bi gensko spreminjanje zarodkov imelo več koristi kot posledic (xŻ = 3,6). Razprava: Ugotovili smo, da je večina splošne populacije, ki je bila vključena v raziskavo, vedela oz. imela informacije o tem, kaj je to gensko spreminjanje zarodkov. V nadaljnji izvedbi raziskave smo ugotovili, da so se anketiranci strinjali z genskim urejanjem zarodka v terapevtski namen, na primer za zdravljenje bolezni ali neozdravljivih stanj. Mnenje o genskem urejanju zarodka v namen, da se doseže fizična ali intelektualna izboljšava zarodkov, je dobilo negativen odziv. Mnenje splošne populacije v tem kontekstu je zelo jasno, saj je izraženo strinjanje z genskim inženiringom zarodkov v namen, da se izboljša njihovo zdravstveno stanje, ne pa za fizične izboljšave. Ugotavljamo tudi, da je raziskava pokazala, da gensko spreminjanje lahko povzroči nastanek različnih posledic genskega urejanja zarodkov, ki bi lahko privedle do nastanka socialne neenakosti in družbenih sprememb. Mnenje udeležencev v raziskavi je bilo, da imajo genske spremembe več koristi kot posledic.
Ključne besede: genski inženiring, genske spremembe, etične dileme, CRISPR, posledice genskega spreminjanja.
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2025; Ogledov: 1092; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,90 MB)