Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Diplomsko delo obravnava sodniško etiko, kje je le-ta zapisana in na kakšen način. V diplomskem delu se bom posvetil raziskavi, kaj sploh etični sodniški kodeks je in kakšen namen ima le ta pri nas. Pregledali bomo zgodovino kodeksa, kako se je le ta sprejel. Z interpretativno metodo bom predstavil pojme, vezane na sodniško etiko. Nazadnje si bomo z analitično metodo pogledali vsako od načel kodeksa posebej in jih preučili. Za lažje razumevanje je vsako načelo kodeksa opremljeno s komentarjem. Kodeks ni zakon, zato za njegovo dejansko uporabnost potrebujemo organ, ki deluje kot razlagalec oziroma organ, ki interpretira ali je v konkretnem primeru prišlo do kršitev kakšnega načela Kodeksa sodniške etike. Pri tem pa je pomembna vloga Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, ki je ključna pri uveljavljanju nepravilnosti kršitev sodniške etike, saj je to organ, ki oceni ali je konkretno sodniške vedenje ali ravnanje v skladu s sodniško etiko, ki jo predvideva Kodeks sodniške etike. Namen diplomskega dela je torej predstaviti sodniško etiko in poleg tega predstaviti tudi izzive, ki so prisotni pri njenemu uveljavljanju v konkretnih primerih. Cilj diplomske naloge bo služil kot predstavitev javnosti kakšno vedenje, obnašanje in ravnanje lahko pričakuje od sodnikov, tako v njihovih delovnih procesih kakor tudi izven njih. Ugotovili bomo, da v Sloveniji obstajajo trdni temelji sodniške etike, katere je zaradi njenih izzivov potrebno stalno razvijati in prilagajati.
Ključne besede: etična načela, etika, kodeks sodniške etike, Komisija za etiko in integriteto, sodnik, sodniška etika
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 189; Prenosov: 1
Celotno besedilo (603,05 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Terapevtski dotik je v manualni terapiji pogosto uporabljeno sredstvo, ki presega zgolj tehnično izvedbo terapevtskih postopkov. V nalogi so obravnavani strokovni, odnosni in etični vidiki dotika ter vprašanja, povezana s klinično presojo, soglasjem, mejnimi situacijami in profesionalno komunikacijo. Poseben poudarek je namenjen razlikovanju med tehničnim in odnosnim dotikom ter vplivu spola in delovnega okolja terapevta na uporabo dotika. Namen naloge je bil poglobljeno raziskati, kako terapevti razumejo, izvajajo in etično utemeljujejo terapevtski dotik v vsakodnevni praksi. Metoda: Za raziskovanje tega področja smo uporabili kvalitativno metodologijo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Vsebina štirih intervjujev je bila analizirana s pomočjo tematske analize, pri čemer so bile identificirane ključne kategorije, kot so namen in funkcija dotika, doživljanje odgovornosti, etične dileme in izkušnje v različnih kontekstih obravnave. Rezultati: Ugotovili smo, da terapevti terapevtski dotik razumejo kot večplastno strokovno orodje, ki vključuje tako tehnično natančnost kot tudi empatijo in refleksijo. Dotik ni dojet kot enosmerno dejanje, temveč kot prilagodljiv in odziven element terapevtskega procesa. Posebej pomembno vlogo ima zavedanje o etičnih mejah in pomena jasne komunikacije s pacientom. Razprava: Rezultati kažejo na potrebo po večji strokovni obravnavi področja terapevtskega dotika, zlasti v okviru izobraževanja in oblikovanja kliničnih smernic, ki bi omogočale varno in učinkovito prakso.
Ključne besede: terapevtski dotik, manualna terapija, etika, tehnični in odnosni dotik, soglasje
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 174; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: diplomske naloge, portretna fotografija, LGBTQ+ skupnost, etika v fotografiji, analogna fotografija, anatomija subjekta, identiteta, queer estetika
Objavljeno v ReVIS: 21.09.2025; Ogledov: 406; Prenosov: 5
Celotno besedilo (5,68 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Onkološka zdravstvena nega je zaradi specifike obolenj okolje, kjer se zaposleni srečujejo z mnogimi moralno etičnimi izzivi, ki povzročijo moralne stiske. V diplomskem delu smo želelili ugotoviti pogostost moralnih stisk in najpogostejše razloge za pojav teh med medicinskimi sestrami v onkološki zdravstveni negi. Metodologija: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop s standardiziranim anketnim vprašalnikom MMD-HP. Raziskava je bila opravljena na Onkološkem inštitutu Ljubljana, sodelovalo je 48 zdravstvenih delavcev z raznolikim izobrazbenim nivojem. Podatke smo obdelali v sistemu Microsoft Excel. Za interpretacijo podatkov smo uporabili deleže v odstotkih. Rezultati: Pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ugotavljamo nižje vrednosti tako za pogostost kot tudi za stopnjo stiske kot v primerljivih raziskavah. V raziskavi ugotavljamo razlike v doživljanju stisk med spoloma in delovno dobo, medtem ko vpliva starosti na doživljanje stisk ni zaznati. Poleg tega smo ugotovili, da so razlogi za stopnjo stiske višje intezitete v 38,6 % situacij, ki imajo vzrok na ravni pacienta, v 32,5 % situacij, ki imajo vzrok na sistemski ravni in v 25,9 % situacij, ki imajo vzrok na ravni enote/tima. Primerljivo tujim raziskavam ugotavljamo, da več kot četrtina zaposlenih (26.1%) razmišlja o zamenjavi delovnega mesta zaradi morlanih stisk.
Ključne besede: onkološka zdravstvena nega, paliativna oskrba, moralno etične dileme, etika skrbi, empatična izčrpanost
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 819; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,67 MB)

Opis: V magistrskem delu smo preučevali etični vidik daril javnim uslužbencem ter analizirali obstoječo zakonodajo. Osredotočili smo se na vpliv sprejemanja in dajanja daril, na nepristranskost, integriteto in zaupanje v javne institucije. V raziskavi smo obravnavali potrebo po seznanitvi in boljšem ozaveščanju zaposlenih o etičnih načelih ter vzpostavitvi učinkovitega nadzora in sankcij. Kot primer dobre prakse smo analizirali Dansko, ki velja za najmanj koruptivno državo, ter raziskali dejavnike njenega uspeha. Uporabljene raziskovalne metode vključujejo opisno, razlagalno, normativno, primerjalno in sociološko metodo. Ključne ugotovitve kažejo, da trenutna zakonodaja sicer opredeljuje jasna pravila. Ozaveščenost javnih uslužbencev o teh pravilih ni zadostna, kar potrjuje potrebo po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju. Pogosto se tudi uslužbenci sklicujejo na vodstvo – zakaj bi se sami držali pravil glede »malenkosti«, če tudi zadeve v vodstvu niso obravnavane in so pogosto prikrite? To kaže na nujnost, da vodstvo prevzame odgovornost in postavi jasen zgled z doslednim etičnim ravnanjem, saj bo le tako lahko ustvarilo kulturo integritete, ki se bo prenesla na vse ravni organizacije. Na podlagi analize danskega sistema predlagamo vzpostavitev jasnih smernic, sistematičnega izobraževanja, obveščanja ter učinkovitega nadzora in ustrezne sankcije. Začeti se mora pri vrhu, pri vodstvu, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju kulture vrednot znotraj javnega sektorja. Vodstvo bi moralo biti zgled integritete, transparentnosti in etičnega ravnanja. Z vzpostavitvijo jasnih smernic in doslednim upoštevanjem etičnih načel lahko vodstvo spodbudi enake vrednote med zaposlenimi. Le z jasno opredeljenimi vrednotami in odgovornim vodenjem lahko učinkovito vzpostavimo kulturo, ki se uspešno bori proti neetičnosti in krepi zaupanje javnosti.
Ključne besede: etika, javni uslužbenci, darila, korupcija, nepristranskost
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 887; Prenosov: 65
Celotno besedilo (522,25 KB)