1. Biometrični podatki v policijskih postopkih : načelo sorazmernosti in vprašanje hrambeLuka Mlakar, 2026, magistrsko delo Opis: Hramba biometričnih podatkov, zlasti DNK profilov, predstavlja eno najobčutljivejših področij sodobnega policijskega delovanja, saj neposredno posega v pravico posameznika do varstva osebnih podatkov in spoštovanja zasebnega življenja. Razvoj forenzičnih tehnologij in širitev policijskih evidenc sta bistveno povečala učinkovitost kazenskega pregona, hkrati pa odprla pomembna ustavnopravna in človekovo pravna vprašanja glede dopustnosti, časovne razsežnosti in nadzora nad hrambo biometričnih podatkov. V zadnjem desetletju so k zaostritvi teh vprašanj odločilno prispevale sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, ki so postavile stroge standarde sorazmernosti in individualizacije posegov. Namen magistrskega dela je analizirati pravno ureditev hrambe DNK in drugih biometričnih podatkov v policijskih evidencah v Republiki Sloveniji ter presoditi njeno skladnost z ustavnimi zahtevami in evropskimi pravnimi standardi. Poseben poudarek je namenjen načelu sorazmernosti, razlikovanju med obsojenimi in neobsojenimi osebami ter vprašanju časovne omejenosti hrambe in možnosti izbrisa podatkov. Raziskava temelji na kombinaciji pravne analize, primerjalno pravne metode in empiričnega pregleda zakonodajnih sprememb. V okviru pravne analize je obravnavana veljavna slovenska zakonodaja, zlasti novela Zakona o nalogah in pooblastilih policije, v primerjalnem delu pa je analizirana sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, s poudarkom na primerih iz Združenega kraljestva, Francije, Bolgarije in drugih držav. Empirični del se osredotoča na razloge za zakonodajne spremembe ter vpliv sodne prakse in priporočil nadzornih institucij na oblikovanje nove ureditve. Ugotovitve magistrskega dela kažejo, da je nova slovenska ureditev hrambe biometričnih podatkov bistveno izboljšala varstvo pravic posameznikov, zlasti z uvedbo diferenciranih rokov hrambe in odpravo avtomatične ter dolgotrajne hrambe podatkov neobsojenih oseb. Kljub temu ostajajo odprta vprašanja glede dejanskega izvajanja individualne presoje sorazmernosti, učinkovitosti mehanizmov izbrisa ter organizacijskih in informacijskih izzivov pri upravljanju policijskih evidenc. Magistrsko delo potrjuje, da dopustnost hrambe DNK podatkov ni odvisna zgolj od obstoja zakonske podlage, temveč predvsem od kakovosti pravne ureditve, ki mora zagotavljati časovno omejenost, možnost pregleda in izbrisa ter učinkovite procesne varovalke. Hramba biometričnih podatkov mora zato vzpostavljati pravično ravnovesje med legitimnimi interesi kazenskega pregona in varstvom informacijske zasebnosti posameznika.
Ključne besede: biometrični podatki, hramba DNK podatkov, policijske evidence, načelo sorazmernosti, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 369; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (716,05 KB) |
2. Understandings of healing in biomedicine - reflections of physicians-teachers : dissertationBarbara Hrovatin, 2023, doktorska disertacija Ključne besede: biomedicine, healing, evidence-based medicine, embodiment, illness experience, medical encounter, listening, presence
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2026; Ogledov: 501; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,85 MB) |
3. |
4. Družbeni vplivi na uporabo arhivskega gradiva : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje ArhivistikaLuka Mezek, 2023, diplomsko delo Opis: Ena od osnovnih dejavnosti vsakega arhiva je dajanje v uporabo arhivsko gradivo, ki ga hranijo. Pred tem pa v arhivih izvajajo vrsto dejavnosti, ki so potrebne, da lahko uporabniki čim lažje dostopajo do arhivskega gradiva. Tako imajo vsi arhivi popise arhivskih fondov in zbirk ali vodnike po fondih, razne evidence in podobno. Vsekakor je zanimivo analizirati uporabo arhivskega gradiva v čitalnicah, za katere bi bilo primerneje, da bi jih imenovali »sobe za raziskave«, kot je na primer v sosednjem arhivu v Trstu ta prostor označen kot »sala di studio«. Ta dejavnost je predpisana tudi v pozitivni arhivski zakonodaji. Analiza uporabnikov kaže na zelo raznolika področja poizvedovanja in načine uporabe arhivskega gradiva. Zahteve za uporabo arhivskega gradiva so seveda v tesni povezavi z namembnostjo, za katero se uporabnik poteguje, zato lahko uporaba obsega širok spekter dokumentov – od gradbenih načrtov, dovoljenj, potrdil in šolskih spričeval do upravnih odločb, sodb in podobnega. V nalogi je poudarjen vpliv družbenih subjektov na uporabo arhivskega gradiva, predvsem pa na eventualne povratne informacije, ki jih le redko dobivajo arhivi. Ta dejavnost v zadnjem času svojo aktivnost še povečuje z uporabo informacijskih tehnologij.
Ključne besede: arhivsko gradivo, dostop, uporaba, evidence
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 1531; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,67 KB) |
5. Uporaba procesov projektnega managementa pri informacijski prenovi nepremičninskih evidenc : magistrsko deloBoštjan Grčar, 2023, magistrsko delo Opis: Odkar obstaja človeštvo, je človek začel zbirati informacije, da si je čim bolj olajšal življenje. Obveščevalne službe so ključni element vsake države. Diplomsko delo predstavlja razvoj obveščevalnih služb od prvih zametkov do danes, razlaga z njo povezane pojme in na koncu tudi predvideva, kako se bo obveščevalna služba razvijala v prihodnje. V ospredje je postavljen zgodovinski razvoj obveščevalne dejavnosti, prav tako razvoj obveščevalne dejavnosti v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena primerjavi med obveščevalnimi sistemi sosednjih držav z obveščevalnim sistemom v Sloveniji. Opisane so sodobne metode in smernice, ki si jih obveščevalna služba za boljše delovanje obeta v prihodnje. Z dejstvom, da živimo v globalnem svetu in informacijski dobi, ki spreminja družbo v celoti, se je morala soočiti tudi sodobna obveščevalna dejavnost. Razvoj sodobne tehnologije in informacijske tehnologije na splošno, je bil vzrok, da se je spremenila tudi obveščevalna služba. Obveščevalne službe so pred novimi izzivi, ki niso samo strukturni ali vsebinski. Da bi lahko uspešno delovala, se mora obveščevalna služba prilagoditi vsem spremembam in pri tem biti še korak pred vsemi. Skozi diplomsko delo ugotavljamo, da so se metode dela obveščevalne dejavnosti z razvojem tehnologije spremenile, prav tako se mora obveščevalna dejavnost nenehno prilagajati.
Ključne besede: nepremičninske evidence, infrastruktura za prostorske informacije, direktiva INSPIRE, program projektov eProstor, prenova nepremičninskih evidenc, projektni management, PMBOK® vodnik
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 3234; Prenosov: 66
Celotno besedilo (895,32 KB) |
6. |
7. Informacijska podpora državnih organov pri postopkih s tujci v Republiki Sloveniji : diplomska nalogaAleš Medvešček, 2015, diplomsko delo Opis: Največji razlogi za priseljevanje tujcev na območje Republike Slovenije so ugodne gospodarske razmere s povečanim povpraševanjem po delovni sili, vstop Slovenije v Evropsko unijo in združevanje družin z že tukaj živečimi ekonomskimi migranti. O tem, ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenj rezidenta ali delavca, odločajo upravni organi na podlagi zakona in z ustrezno informacijsko podporo zbirajo, hranijo, obdelujejo in uporabljajo podatke v obliki podatkovnih baz. Največji sklop državnih podatkovnih baz za informacijsko podporo različnim državnim organom je CRP (centralni register prebivalstva).
V diplomski nalogi smo raziskali informacijsko podporo upravnih organov v Sloveniji, najpogostejše upravne postopke, uporabo vzpostavljenih zbirk podatkov v postopkih s tujci in ali imajo zagotovljeno zadostno informacijsko podporo. Analizirali smo ugotovitve upravnih in drugih organov o stanju na področju izmenjave podatkov iz uradnih evidenc ter navedli predloge za izboljšave in preprečevanje zlorab. Opisali smo najpogostejše primere zlorab tujcev v postopkih pridobivanja delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje v RS.
Ključne besede: IT podpora, register, evidence, centralni register prebivalstva, priseljenci
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 5256; Prenosov: 145
Celotno besedilo (753,82 KB) |
8. |
9. Postopek zasega ukradenega vozila na mejnem prehodu : magistrsko deloMiran Kondrič, 2013, magistrsko delo Ključne besede: ukradena vozila, mejna kontrola, mejni prehod, pregled vozila, identifikacijske označbe, dobroverni kupci, usposobljenost policistov, evidence ukradenih vozil
Objavljeno v ReVIS: 07.08.2018; Ogledov: 5097; Prenosov: 212
Celotno besedilo (2,41 MB) |
10. Varstvo osebnih podatkov - primer evropskih policijskih evidenc : magistrsko deloTomaž Golob, 2010, magistrsko delo Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, policija, Europol, Schengenski sistem, javna varnost, baze podatkov, evidence
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2018; Ogledov: 4704; Prenosov: 180
 Celotno besedilo (24,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
