Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: De Quervain sindrom je patologija dlani, ki najpogosteje nastane zaradi draženje in vnetja kit. Značilnejši je za ženske kot za moške. Zdravljenje je odvisno od simptomov in je lahko konzervativno ali operativno. Metodologija: Uporabili smo metodo kompilacije, komparacije, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. V raziskavo je bilo vključenih 11 raziskav, ki so opisovale vlogo fizioterapije pri de Qervainov sindromu pri konzervativnem zdravljenju in po operativnem posegu. Članke smo izbirali s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PEDro, PubMed, Research Gate, Emeraldinsight, ProQuest in Scopus, ter jih prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Ugotavljamo, da je na razpolago več raziskav na temo fizioterapevtskih intervencij v sklopu konzervativnih oblik zdravljenja de Quervainovega sindroma in manj po operativnem posegu. Vse v analizo vključene raziskave so povzemale skupek fizioterapevtskih metod in jih tako tudi vrednotile. Iz raziskav je razvidno, da so se v konzervativne namene za najbolj pogosto uporabljene metode in tehnike izkazale uporaba udarnih globinskih valov, terapija z visoko intenzivnim laserjem, kinezioterapija ter manulane tehnike, v smislu miofascialnega tapinga in miofascialnega sproščanja. V post operativno rehabilitacijo pa so bilenajpogosteje vključene edukacija pacienta, kinezioterapija, masaža brazgotine in kompresijske obveze. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da kombinacija fizioterapevtskih metod in tehnik prinaša pozitivne rezultate. Vse raziskave kažejo na izboljšanje funkcije roke. Zaključek: Pri konzervativnem zdravljenje ali postoperatirni rehabilitaciji fizioterapevtska obravnava pripomore k zmanjšanju pojavnosti simptomov, izboljšanju funkcije roke in izboljšanju kvaliteto življenja pri posamezniku.
Ključne besede: De Quervain sindrom, fizioterapevtske metode, učinki zdravljenja De quervain sindroma, konzervativno zdravljenje, operativni poseg
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 237; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Možganska kap (MK) je med odraslimi po svetu pogost pojav. Zaradi staranja prebivalstva po vsem svetu se pričakuje, da bo incidenca MK še naraščala. Pri sumu na MK je najpomembnejše prepoznavanje simptomov ter zagotavljanje ustrezne medicinske in zdravniške pomoči. Ob prihodu v bolnišnico lahko začnemo z rehabilitacijo, ko je bolnik izven življenjske ogroženosti. Sodobni rehabilitacijski timi stremijo k metodam, ki po akutnem dogodku znanstveno dokazano spodbudijo nevroplastičnost ter na ta način vodijo v boljšo in/ali hitrejšo rehabilitacijo. Pri rehabilitaciji se poslužujemo tako elektrofizioloških kot nekoliko bolj raziskanih fizioterapevtskih metod. Tako elektrofiziološke kot fizioterapevtske metode se izkažejo za učinkovite. Pomemben vidik pri zagotavljanju kakovostne obravnave bolnika se zdi primerna izbira metode ali kombinacije različnih metod. Na potek rehabilitacije vpliva mnogo dejavnikov, ki so za vsakega posameznika različni. Potrebno je sodelovanje rehabilitacijskega tima, pri čemer se združujejo znanja stroke, kar vodi v individualno prilagojeno izbiro metod rehabilitacije. Z nadaljnjimi znanstvenimi dognanji bi lahko za posameznika določili optimalne smremenljivke določene elektrofiziološke metode ali pa na primer optimizirali število ponovitev določene vaje za moč. V prihodnosti je zato število raziskav in število vključenih preiskovancev ključno za čim boljše spoznavanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na potek rehabilitacije.
Ključne besede: možganska kap, nevroplastičnost, elektrofiziološke metode, fizioterapevtske metode, (nevro)rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 03.02.2022; Ogledov: 2142; Prenosov: 127
Celotno besedilo (576,35 KB)