1. UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI SKAKALNEM KOLENUMensud Julević, 2026, diplomsko delo Opis: Skakalno koleno ali patelarna tendinopatija je pogosta preobremenitvena poškodba iztegovalnega mehanizma kolena, ki se pojavlja predvsem pri športnikih, katerih dejavnosti vključujejo pogoste skoke, pospeševanja in hitre spremembe smeri. Za poškodbo je značilna lokalizirana bolečina na spodnjem polu pogačice, ki se povečuje ob mehanski obremenitvi in pogosto omejuje športno dejavnost. Patološki proces temelji na neravnovesju med degenerativnimi in regenerativnimi spremembami v patelarnem ligamentu, pri čemer ne gre za klasično vnetje, temveč za degenerativne spremembe tetivnega tkiva. Diagnostika skakalnega kolena vključuje temeljit klinični pregled z anamnezo, palpacijo, funkcionalnimi testi ter po potrebi slikovno diagnostiko, s katero se potrdi obseg strukturnih sprememb tetive. Za uspešno zdravljenje je ključnega pomena pravočasna prepoznava simptomov in natančna opredelitev stopnje poškodbe. Cilj diplomskega dela je bil s pregledom znanstvene in strokovne literature oceniti učinkovitost različnih fizioterapevtskih pristopov ter oblikovati priporočila za optimalno rehabilitacijo skakalnega kolena. Analiza petnajstih raziskav, objavljenih med letoma 2015 in 2025, je pokazala, da je progresivna in individualno prilagojena vadba najpomembnejši dejavnik pri zmanjšanju bolečine in ponovni vzpostavitvi funkcionalnosti. Učinkovite oblike vadbe vključujejo ekscentrično vadbo, vadbo z visoko obremenitvijo in počasnim tempom ter postopno povečanje mehanske obremenitve tetive. Dopolnilne metode, kot so suho iglanje, perkutana elektroliza in terapija z ESWT, se lahko uporabljajo kot podporni del rehabilitacije, vendar same po sebi ne zagotavljajo dolgoročnih rezultatov. Ključni elementi uspešne obravnave so postopno obremenjevanje, pravilno doziran trening, edukacija pacienta ter postopno vračanje v športno aktivnost. Celostno zasnovan fizioterapevtski pristop tako omogoča učinkovito rehabilitacijo, zmanjšuje tveganje za ponovne poškodbe in spodbuja varno vrnitev športnika v trenažni proces.
Ključne besede: Skakalno koleno, patelarna tendinopatija, fizioterapija, obravnava, bolečina v sprednjem delu kolena
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2026; Ogledov: 125; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (747,59 KB) |
2. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave po rupturi Ahilove tetiveAneja Beganović, 2026, diplomsko delo Opis: Ruptura ahilove tetive je lahko posledica degeneracijskih ali degenerativnih sprememb. Do poškodbe ahilove tetive najpogosteje pride pri športih, kot so košarka, nogomet in igre z loparji zaradi prekomerne plantarne fleksije ali neposrednega udarca. Poškodbi so bolj izpostavljeni moški kot ženske. Diagnozo postavimo z anamnezo, specifičnimi testi, kot so Thomposonov test, Matlejev test, O'Brienov igelni test in Copelandov test s sfigmomanometrom, in na podlagi slikovne diagnostike ultrazvoka ali magnetne resonance. Za zdravljenje ruptur ahilove tetive obstajata konservativna in operativna metoda. Ključna pri obeh vrstah zdravljenja je fizioterapevtska obravnava. Kot učinkovita izbira zdravljenja po konservativnem ali operativnem zdravljenju se je izkazala zgodnja funkcionalna rehabilitacija. Operativno zdravljenje je bolj primerno za mlajšo aktivno populacijo, medtem ko je konservativno zdravljenje bolj priporočljivo za starejše paciente, ki se zdravijo za sladkorno boleznijo ali perifernimi obolenji. Raziskave so pokazale, da pacienti s poškodbo rupture, ki obsega več kot 50 odstotkov avulzije AT ter diagnozo, postavljeno po več kot dveh dneh od poškodbe, niso primerni za konservativno zdravljenje. Ključno vlogo za uspešnost zdravljenja pripisujemo fizioterapevtski obravnavi in pomenu zgodnje funkcionalne rehabilitacije, ki vključujejo različne fizioterapevtske metode in tehnike, kot so masaža, raztezanje, propriocepcija, elektrostimulacija, krioterapija, vodna terapija, mobilizacija sklepov, samomobilizacija gležnja, koordinacija, proprioceptivna živčno-mišična facilitacija, živčno-mišične vaje in nočna opornica, ultrazvok, interferenčni tokovi z ledom, akupunktura, visokointenzivna laserska terapija, individualno zasnovan program funkcionalnih vaj, vaje za povečanje obsega gibljivosti, krepitev in ravnotežje. Prihodnje raziskave, ki bi opisovale longitudinalno uspešnost posameznih metod in tehnik, bi lahko še dodatno prispevale k uspešnejši vrnitvi posameznikov v vsakodnevne in športne aktivnosti.
Ključne besede: Ahilova tetiva, ruptura ahilove tetive, rehabilitacija, fizioterapija, konservativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2026; Ogledov: 143; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. Vključevanje terapevtskega psa v fizioterapevtsko obravnavo otrok s cerebralno paralizo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaBarbara Koželj, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vključevanje terapevtskega psa v fizioterapevtsko obravnavo otrok s cerebralno paralizo je dopolnilna metoda, ki poleg standardnih fizioterapevtskih pristopov vključuje terapijo s pomočjo živali. Cerebralna paraliza je skupina neprogresivnih nevroloških motenj, ki nastanejo kot posledica poškodbe možganov ali njihovega nepravilnega razvoja. Otroci s cerebralno paralizo imajo lahko težave z gibanjem, držo in mišičnim tonusom, kar zahteva dosmrtno multidisciplinarno rehabilitacijo. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo, metodo kompilacije in metodo komparacije. Opravili smo pregled literature, ki smo jo iskali z orodji Google Scholar, PubMed, Science Direct in PEDro. Rezultate smo pregledali glede na zadane kriterije. S pregledom literature smo zagotovili celovit in kritičen pregled obstoječih raziskav na tem področju ter identificirali ključne teme, metodološke pristope in ugotovitve, ki so pomembne za naše raziskovalno vprašanje. Pregled izbranih raziskav smo prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Z dopolnitvijo terapije s terapevtskim psom lahko dosežemo boljši izid terapije, saj prisotnost psa ustvari pozitivne učinke na različnih področjih. Raziskave kažejo, da ta pristop vpliva na fizične in psihične funkcije otroka, saj prisotnost psa spodbuja socialne veščine, izboljša sodelovanje in motivacijo, zmanjša stres med terapijo in sprošča mišični tonus, hkrati pa spodbuja propriocepcijo ter izboljšuje fino in grobo motoriko. Razprava: Za čim bolj uspešno fizioterapevtsko obravnavo otrok s cerebralno paralizo je ključen interdisciplinaren, celosten pristop, kar vključuje tudi pomožne terapevtske metode. Ugotovili smo, da prek psa kot medija lahko dosežemo večjo motivacijo in sodelovanje pacienta, hkrati pa nam pes lahko služi tudi kot orodje za izvajanje senzornointegracijske terapije ali služi kot opora nestabilnim pacientom.
Ključne besede: fizioterapija, cerebralna paraliza, terapija z živalmi, terapija s pomočjo psa
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2026; Ogledov: 183; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vloga fizioterapevta pri obravnavi mišic medeničnega dna v poporodnem obdobju pri ženskah z multiplo sklerozo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaHana Dolinšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Multipla skleroza (MS) je vnetna demielinizacijska bolezen, za katero so značilne demielinizacijske lezije, ki povzročijo raznolike nevrološke simptome. Ti simptomi se pojavijo pred 30. letom starosti in to kar trikrat pogosteje pri ženskah kot pri moških. Šibkost mišic medeničnega dna (MMD) privede do pojava urinske ali analne inkontinence (UI), prolapsa in težav s spolno funkcijo. V času nosečnosti se stopnja recidiva zmanjša za več kot polovico, v poporodnem obdobju pa 3x poveča. Namen diplomskega dela je pregledati in ovrednotiti znanstveno literaturo, s poudarkom na fizioterapevtskih pristopih. Metode: Temelj empiričnega dela je kvalitativna metoda raziskovanja, kjer smo uporabili metode deskripcije, kompilacije in komparacije. V pregled literature je bilo vključenih 9 člankov iz različnih podatkovnih baz PubMed, Google Scholar, PEDro in Science Direct. Postopek zbiranja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Nato smo s pomočjo tabele predstavili glavne značilnosti izbranih člankov in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: Vadba MMD je ključna pri obravnavi MMD pri ženskah z MS v poporodnem obdobju. Kot učinkovite so se izkazale tudi ostale metode, kot je kombinacija vadbe MMD z EMG biofeedbackom ali nevromišično stimulacijo ter perkutana in transkutana stimulacija posteriornega tibialnega živca (PTNS; TTNS). Razprava: Kljub omejitvam smo ugotovili, da ima fizioterapija kar pomembno vlogo pri obravnavi te nevrološke bolezni, saj vpliva na mišično moč in vzdržljivost, izboljšanje simptomov spodnjih sečil in ima posledično velik vpliv na izboljšano samozavest, samostojnost in kakovost življenja.
Ključne besede: multipla skleroza, mišice medeničnega dna, poporodno obdobje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 23.02.2026; Ogledov: 160; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Analiza sodobnih smernic fizioterapevtske obravnave brazgotin po opeklinah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAnja Ročnik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Opekline spadajo med raznolike in posledično zahtevnejše poškodbe. Neodvisno od nastanka opeklin je vsem opeklinam skupna poškodba kože in/ali globljih struktur. Kadar pride do omenjenih poškodb, se prične postopek celjenja. Pri celjenju opeklin prihaja do zapleta, saj se le-te celijo v nepravilne brazgotine, imenovane hipertrofične in keloidne brazgotine, ki s svojim delovanjem povzročajo težave. Namen diplomskega dela je raziskati sodobne smernice fizioterapevtske obravnave brazgotin po opeklinah. Metode: Empirični del diplomskega dela temelji na kvalitativni raziskavi. V diplomskem delu smo uporabili metode kompilacije, deskripcije, komparacije ter metodo analize in sinteze. V raziskavo smo vključili pet obstoječih raziskav, ki smo jih analizirali na podlagi raziskovalnih vprašanj. Postopek izbiranja ustreznih raziskav smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Raziskava, ki je bila vključena v zaključno analizo, je morala dosegati PEDro oceno vsaj 5/10. Rezultati: Analiza strokovne literature je pokazala, da lahko z uporabo sodobnih fizioterapevtskih tehnik pozitivno vplivamo na stanje brazgotin po opeklinah ter na zaplete, ki jih brazgotine povzročijo. Učinki so se odražali v boljši funkciji prizadetega področja z brazgotinami po opeklinah, zmanjšani bolečini, zmanjšani občutljivosti brazgotin po opeklinah ter splošni višji kakovosti življenja. Razprava: Vloga različnih fizioterapevtskih tehnik ima različne, vendar pozitivne učinke na stanje brazgotin po opeklinah. Cilj fizioterapevtskih tehnik je zmanjšati določeno problematiko posamezniku, ki se sooča z brazgotinami po opeklinah, ter mu omogočiti pot do boljše kakovosti življenja.
Ključne besede: opekline, brazgotine po opeklinah, fizioterapija, rehabilitacija, smernice
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2026; Ogledov: 156; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Fizioterapija v procesu dolgotrajne oskrbe starejših : pregled literatureAnja Vrečko, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Slovenija že več kot desetletje beleži več ljudi, starejših od 65 let kot ljudi, mlajših od 15 let. Slednje kaže na staranje prebivalstva Slovenije. Večina gospodarsko razvitih držav Evrope se srečuje z enakim populacijskim procesom. Kljub dobri zdravstveni oskrbi se starejši soočajo z različnimi bolezenskimi stanji. Pri procesu staranja prebivalstva je v pomoč tudi fizioterapija, ki s svojim pristopom dela s starejšimi prispeva k njihovemu vzdrževanju, razvijanju ali ponovno vzpostavljenemu optimalnemu gibanju in funkcijskim sposobnostim, tako na preventivni kot kurativni ravni. Slovenija želi poenotiti obravnavno starejših z uvedbo Zakona o dolgotrajni oskrbi starejših, ki je stopil v veljavo leta 2023 in naj bi se začel realizirati s 1. julijem 2025. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi strokovne in znanstvene literature preučiti učinkovitost fizioterapije v dolgotrajni oskrbi starejših. Metode: Pri pregledu literature smo uporabili več metod preučevanja, in sicer kvalitativni raziskovalni pristop, deskriptivno raziskovalno metodo dela in klasifikacijsko metodo. Znanstvene članke smo poiskali s pomočjo podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect, COBISS, PEDro, Google Scholar in uporabili znanstvene članke, ki so bili po ocenjevalni lestvici PEDro ocenjeni z oceno 6 ali več. Rezultati: Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter v analizo diplomskega dela vključili sedem raziskav. Na podlagi slednjih je bilo ugotovljeno, da se v procesu dolgotrajne oskrbe starejših najpogosteje uporabljajo fizioterapevtski pristopi, kot so vadba za moč in ravnotežje, obvladovanje bolečine, pomoč pri mobilnosti, preprečevanje padcev ter multidisciplinarni pristop. Učinkoviti so predvsem strukturirani in nadzorovani vadbeni programi, ki dokazano zmanjšujejo pogostost padcev in izboljšujejo fizično zmogljivost starejših.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, starejši, fizioterapija, zakon o dolgotrajni oskrbi, terapija
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2026; Ogledov: 147; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1013,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Fizioterapevtska obravnava ploskega stopalaErika Pust, 2025, diplomsko delo Opis: Tema zaključnega dela je fizioterapevtska obravnava ploskega stopala, ki se pogosto pojavlja tako v otroštvu kot v odrasli dobi, a ostaja premalo prepoznana. Pomembno vlogo prepoznavanja patologije ploskega stopala predstavljajo poznavanje anatomije stopala, dobro zastavljen in izpeljan klinični pregled ter individualno sestavljen program terapije. Posameznikom priporočamo, da najprej posegajo po konservativnih metodah, saj je tak pristop v veliki večini uspešen. Vseeno pa nimamo zanesljivih dokazov, kateri fizioterapevtski program naj bi bil pri tovrstni patologiji splošno priporočljiv za ukrepanje. Glavno težavo predstavlja pomanjkanje enotnih smernic in ustrezno dokazanih fizioterapevtskih metod obvladovanja tovrstnih deformacij. Namen naloge je bil pregledati znanstveno literaturo in ugotoviti učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri posameznikih s ploskim stopalom. Cilj je bil pripraviti priporočila za praktično uporabo v klinični fizioterapevtski obravnavi. Raziskovalno vprašanje se je glasilo, ali obstajajo zanesljivi dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri posameznikih s ploskim stopalom. Na podlagi vključitvenih kriterijev je bilo v sistematični pregled vključenih dvanajst študij. Večina študij je potrdila pozitiven vpliv vaj za krepitev intrinzičnih mišic stopala, predvsem vaje za kratko stopalo, ki so izboljšale višino navikularne kosti, kot vzdolžnega loka in splošno funkcijo stopala. Dodatno so se kot koristne izkazale individualno prilagojene ortoze in nevromišična stimulacija, čeprav le v kombinirani obravnavi. Hipotezo, da obstajajo zanesljivi dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri obravnavi posameznikov s ploskim stopalom, smo morali zavrniti zaradi metodoloških omejitev in majhnega števila kakovostnih študij. Kljub temu so rezultati spodbudni in nakazujejo na potrebo po nadaljnjem raziskovanju. Pridobitev za stroko predstavlja oblikovan teoretični okvir fizioterapevtske obravnave, ki vključuje dokazano učinkovite metode ter priporočila za prakso.
Ključne besede: plosko stopalo, deformacija stopala, stopalni lok, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 330; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,24 MB) |
8. Učinkovitost telerehabilitacije v primerjavi s standardnim rehabilitacijskim programom pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijoUrša Skrt, 2026, diplomsko delo Opis: Pacienti z napredovano KOPB se srečujejo z zmanjšano telesno zmogljivost, težavami pri vsakodnevnih aktivnostih in slabo kakovostjo življenja. Čeprav bolezni ni mogoče popolnoma pozdraviti, lahko z ustreznim pristopom bistveno upočasnimo njen napredek. Zato si respiratorna združenja po svetu prizadevajo za preučitev alternativnih pristopov k PR, kot je telerehabilitacija, v prizadevanju za povečanje udeležbe in omogočanje dostopa do PR večjemu številu pacientov. Namen naloge je bil pregled literature o učinkovitosti telerehabilitacije v domačem okolju v primerjavi s standardnimi rehabilitacijskimi programi pri pacientih s KOPB.
Ključne besede: kronična obstruktivna pljučna bolezen, telerehabilitacija, standardna pljučna rehabilitacija, fizioterapija in učinkovitost rehabilitacije.
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2026; Ogledov: 386; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,39 MB) |
9. VPLIV SINDROMA RELATIVNEGA ENERGIJSKEGA PRIMANJKLJAJA NA ZDRAVJE ŠPORTNICTina Tonin, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod in namen: Sindrom relativnega energijskega primankljaja (SREP) nastane zaradi pomanjkanja razpoložljive energije, ki je namenjena delovanju osnovnih fizioloških funkcij. Namen naloge je pregled literature o vplivu SREP na zdravje športnic in opredeliti vlogo fizioterapevta pri prepoznavanju in obravnavi. Metode: Naloga temelji na pregledu literature podatkovne baze PubMed objavljene med letoma 2015 in 2025. Rezultati: Pregled literature je pokazal, da SREP prizadene več organskih sistemov (reproduktivni, kostni, endokrini, srčno-žilni, prebavni in imunski). Vloga fizioterapevta je pomembna pri diagnosticiranju, vodenju preventivnih in rehabilitacijskih vadbenih programov. Uporabnost: Naloga nudi praktične smernice za fizioterapevte pri obravnavi športnic s SREP. Služila bi lahko kot podlaga za oblikovanje preventivnih strategij in individualiziranih pristopov v športni praksi. Omejitve: Največja omejitev je pomanjkanje raziskav, ki bi celostno obravnavale vlogo fizioterapevtov pri SREP. Prav tako fizioterapevti pogosto nimajo zadostnega znanja o SREP.
Ključne besede: sindrom relativnega energijskega primanjkljaja, nizka energijska razpoložljivost, fizioterapija in SREP, hormoni, menstrualni cikel, športna prehrana in SREP
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 414; Prenosov: 14
Celotno besedilo (982,12 KB) |
10. Učinki fizioterapevtske obravnave pri utesnitvenem sindromu rotatorne manšete: pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMatija Stražar, 2025, diplomsko delo Opis: Utesnitveni sindrom rotatorne manšete je pogost vzrok bolečine in omejene gibljivosti ramenskega sklepa, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Za učinkovito obravnavo tega stanja je ključna fizioterapevtska rehabilitacija, saj lahko prepreči razvoj kroničnih težav in potrebo po kirurškem zdravljenju. V diplomskem delu je bil izveden sistematični pregled literature o učinkih različnih konzervativnih fizioterapevtskih metod pri zdravljenju tega sindroma. Pregled se je osredotočil na kratkoročne in dolgoročne učinke teh pristopov na zmanjšanje bolečine ter izboljšanje funkcionalnosti in na prepoznavanje najučinkovitejših metod zdravljenja. Analiza osmih izbranih raziskav je pokazala, da vse preučevane metode, ki so bile terapevtske vaje, manualna terapija in fizikalne modalitete, prispevajo k zmanjšanju bolečine ter izboljšanju funkcije rame. Največje in najbolj trajne izboljšave zagotavlja redno izvajanje individualno prilagojenega programa terapevtskih vaj. Celosten, individualiziran pristop, ki združuje aktiven vadbeni program s ciljno izbranimi dodatnimi metodami glede na potrebe bolnika, se je izkazal za najuspešnejšega. Takšen pristop optimalno zmanjša bolečino, povrne funkcionalno sposobnost rame in zmanjša tveganje za ponovitev težav. Ugotovitve pregleda literature poudarjajo, da je strokovno voden program terapevtskih vaj temelj uspešne rehabilitacije utesnitvenega sindroma, dodatne fizikalne in manualne tehnike pa imajo podporno vlogo. Ti izsledki lahko usmerijo klinično fizioterapevtsko prakso k razvoju standardiziranih rehabilitacijskih protokolov, ki temeljijo na aktivnem pristopu.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, rotatorna manšeta, fizioterapija, manualna terapija, terapevtske vaje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
