Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je huda psihotična motnja, katero poleg psihotičnih simptomov pogosto spremljajo tudi številne fizične težave, kot so povečano tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2 in debelost. Osebe s shizofrenijo imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo, kar je v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga, stranskih učinkov antipsihotičnih zdravil in komorbidnosti. Fizioterapija, zlasti v obliki strukturirane telesne vadbe, lahko ima pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganj in izboljševanju fizičnega zdravja pacientov. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako lahko fizioterapija prispeva k izboljšanju fizičnega zdravja pacientov s shizofrenijo. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. V empiričnem delu pa metodo kompilacije, komparativno metodo ter metodo analize in sinteze. Raziskave vključene v empirični del smo iskali v podatkovnih bazah, s pomočjo ključnih besed ter na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: Od 1606 dobljenih zadetkov smo v končno analizo vključili 9 člankov. Po analizi teh člankov smo določili kategorije: vpliv na zmanjšanje dejavnikov tveganja za komorbidne bolezni, vpliv na življenjski slog ter vloga motivacije in spodbujanja. V omenjene kategorije smo uvrstili dodeljene kode ter tako predstavili glavne vplive fizioterapije. Razprava: Fizioterapija pomembno prispeva k zmanjšanju dejavnikov tveganja za nastanek pridruženih bolezni pri pacientih s shizofrenijo. Kot ključna dejavnika za uspešno izboljšanje fizičnega zdravja sta se izkazala strukturirana telesna vadba ter ustrezna motivacija s strani fizioterapevta. Ugotovili smo tudi pomanjkanje podobnih slovenskih raziskav, kar odpira možnosti za nadaljnje raziskovanje na tem področju in večje vključevanje fizioterapije v obravnavo pacientov s shizofrenijo.
Ključne besede: fizioterapija, shizofrenija, fizično zdravje, fizične težave, vloga
Objavljeno v ReVIS: 01.09.2025; Ogledov: 50; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Najpogostejša oblika periferne obrazne paralize je Bellova paraliza, ki je idiopatska (neznanega vzroka), akutna, enostranska paraliza sedmega možganskega oziroma obraznega živca, in povzroči oslabelost mišic na eni strani obraza. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila glavne značilnosti periferne obrazne paralize, anatomijo obraznega živca in njegove funkcije, ter fizioterapevtske pristope pri obravnavi periferne paralize obraznega živca. Namen diplomskega dela je bil s pregledom in preučevanjem znanstvene literature s področja prizadetosti obraznega živca ugotoviti, kakšne učinke ima fizioterapevtski pristop z elektroterapijo pri periferni obrazni paralizi. Metoda: Raziskovalni pristop diplomskega dela je bil teoretična raziskava s kvalitativno metodologijo. Strokovno znanstveno literaturo sem iskala v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Google Scholar, Springer Link. Pri iskanju tuje literature sem uporabila ključne besede: peripheral facial paralysis, rehabilitation, facial nerve, physiotherapy, Bell's palsy. Pri iskanju slovenske literature pa ključne besede: periferna obrazna paraliza, rehabilitacija, obrazni živec, fizioterapija, Bellova paraliza. Rezultati: Ugotovila sem, da so najpogostejši dejavniki za razvoj periferne obrazne paralize idiopatskega vzroka ali povezani z raznimi okužbami oziroma travmami v predelu obraza. Najpogosteje se pojavlja paraliza obraza iz neznanega vzroka oziroma Bellova paraliza. Učinkovit fizioterapevtski pristop k rehabilitaciji periferne obrazne paralize so različne oblike elektroterapije: TENS, ES, elektro-akupunktura in terapija s faradičnim tokom. Učinkoviti so tudi fizioterapevtski pristopi z lasersko terapijo, magnetno terapijo in manualno terapijo. Razprava: S pregledom literature sem ugotovila, da sta najpomembnejša učinka fizioterapevtskega pristopa z elektroterapijo skrajšanje rehabilitacijskega časa in izboljšanje simptomov periferne obrazne paralize. Med najučinkovitejše pristope pri obravnavi periferne obrazne paralize spada terapija s transkutano električno živčno stimulacijo in elektro-akupunkturo.
Ključne besede: periferna obrazna paraliza, rehabilitacija, obrazni živec, fizioterapija, Bellova paraliza
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2025; Ogledov: 118; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,96 MB)

Opis: Uvod: Kronična bolečina v lumbalni hrbtenici (KBvLH) je eden vodilnih vzrokov invalidnosti. Dolge čakalne dobe na fizioterapevtsko obravnavo lahko vodijo v poslabšanje stanja posameznikov, zato je smiselno preveriti učinkovitost možnih intervencij v času čakanja na fizioterapevtsko obravnavo. Namen: Oceniti vpliv enkratne edukacije individualno prilagojenih terapevtskih vaj na intenzivnost bolečine in funkcionalno sposobnost oseb s KBvLH med čakanjem na fizioterapevtsko obravnavo. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 60 bolnikov (polovica mlajših od 65 let in polovica starih 65 let in več), razporejenih v kontrolno (N = 30) in eksperimentalno skupino (N = 30). Eksperimentalna skupina je prejela enkratno edukacijo individualno prilagojenih terapevtskih vaj. Intenziteta bolečine se je merila s pomočjo VAS (»Visual Analog Scale«) lestvice, funkcionalnost lumbalne hrbtenice z indeksom ODI (»Oswestry Disability Index«), meritve pa so bile izvedene pred intervencijo in po štirih tednih intervencije. Rezultati: Po štirih tednih se je v eksperimentalni skupini statistično značilno znižala stopnja bolečine ter izboljšala stopnja funkcionalnosti lumbalne hrbtenice v primerjavi s kontrolno skupino. Starost ni vplivala na izid (p > 0,05), medtem ko so posamezniki z nižjo začetno telesno aktivnostjo dosegli večji funkcionalni napredek (p = 0,04). Razprava: Rezultati potrjujejo, da že enkratna, ciljno usmerjena edukacija terapevtskih vaj v času čakanja na fizioterapijo v relativno kratkem času lahko omili bolečino in izboljša funkcionalnost bolnikov s KBvLH. Zaključek: Vključitev kratkih edukacijskih programov z individualno prilagojenimi vajami v času čakanja na fizioterapevtsko obravnavo je smiselna in izvedljiva intervencija. Takšen pristop lahko skrajša čas rehabilitacije, izboljša dolgoročne izide zdravljenja ter prispeva k razbremenitvi zdravstvenega sistema.
Ključne besede: kronična bolečina, lumbalna hrbtenica, fizioterapija, edukacija, čakalne dobe
Objavljeno v ReVIS: 28.08.2025; Ogledov: 67; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Motnja avtističnega spektra (MAS) je nevrološka razvojna motnja z omejenimi socialnimi interakcijami, težavami v komunikaciji in ponavljajočimi se vedenjskimi vzorci. Zaradi visokih potreb otrok z MAS po senzorno integracijski terapiji in pozitivnih dokazov o učinkovitosti različnih metod je bil raziskan vpliv hidroterapije na te otroke. Hidroterapija združuje elemente razvojno-nevrološke in senzorno-integracijske obravnave. Metode: Sistematični pregled literature je zajemal šest člankov, pridobljenih na različnih bazah: Google Učenjak, PubMed, PEDro, DOAJ, Cobiss, Web of Science in Scopus. Uporabljena je bila deskriptivna metoda s sistematičnim pregledom literature. Iskanje je vključevalo raziskovalne in znanstvene članke v angleškem in slovenskem jeziku, objavljene med letoma 2018 in 2023. Ključne besede za iskanje so bile fizioterapija, avtizem, otrok in hidroterapija v slovenščini ter »physiotherapy«, »autism«, »child« in »hydrotherapy« v angleščini. Rezultati: Z uporabo diagrama PRIZMA smo izvedli postopek zbiranja podatkov, ki je vključeval analizo šestih člankov. Ti članki so bili klasificirani glede na njihovo vsebino o učinkovitosti hidroterapije pri otrocih z motnjo avtističnega spektra. Cilj naloge je bil raziskati vplive hidroterapije in primerjati aktivnosti v vodi z drugimi aktivnostmi na kopnem, hkrati pa so bili identificirani tudi dejavniki, na katere hidroterapija vpliva. Razprava: Analiza študij je pokazala, da ima hidroterapija pozitiven vpliv na otroke z motnjami avtističnega spektra (MAS). Opaženo je bilo izboljšanje motoričnih funkcij, kognitivnih sposobnosti in čustvenega stanja, hkrati pa zmanjšanje stereotipnega vedenja. Te ugotovitve pomembno prispevajo k izboljšanju celovitega življenja otrok z MAS.
Ključne besede: fizioterapija, avtizem, otrok, hidroterapija, physiotherapy, autism, child, hydrotherap
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2025; Ogledov: 160; Prenosov: 5
Celotno besedilo (881,96 KB)

Opis: Uvod: Stabilni zlomi hrbtenice se s starostjo pogosteje pojavljajo, velikokrat so asimptomatski in nediagnosticirani. Lahko so posledica travme, okužbe ali metastatske bolezni, vendar so v večini primerov posledica osteoporoze. Pogosto povzročijo hude bolečine, zmanjšano kakovost življenja in v nekaterih primerih tudi invalidnost. Vloga fizioterapije v konservativnem zdravljenju stabilnega zloma hrbtenice je ključnega pomena za uspešno rehabilitacijo posameznika. Namen: Preučiti potek fizioterapije in vlogo fizioterapevta v poteku rehabilitacije po stabilnem zlomu hrbtenice, ugotoviti, katere metode, tehnike in fizioterapevtski protokoli so najpogosteje uporabljeni, in raziskati, kateri od pristopov je najučinkovitejši pri konservativnem zdravljenju stabilnih zlomov hrbtenice. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop, in sicer metodo pregleda literature. Podatke smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, PEDro in v strokovnih knjigah ter tiskanih znanstvenih člankih. Vključili smo raziskave, v katerih so obravnavali fizioterapevtske protokole in najpogostejše metode ter tehnike pri konservativnem zdravljenju stabilnih zlomov hrbtenice. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 10 raziskav. Študije so pokazale, da fizioterapevtski protokoli in krajše obdobje imobilizacije pripomorejo k hitrejšemu okrevanju pacientov po stabilnem zlomu hrbtenice. Prav tako terapevtska vadba pomaga pri zgodnji mobilizaciji, zmanjšanju bolečine, povrnitvi telesnih funkcij in preprečevanju nadaljnjih zlomov. Ne samo to, na zdravljenje vpliva tudi uporaba nekaterih manualnih tehnik, mehanoterapije in terapevtskega ultrazvoka. Razprava in zaključek: Raziskave potrjujejo pozitivne učinke različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju stabilnih zlomov hrbtenice. Poleg tega lahko s kinezioterapijo močno vplivamo na zmanjšanje bolečine in posledično na izboljšanje kakovosti življenja.
Ključne besede: fizioterapija, hrbtenica, zlom, kinezioterapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2025; Ogledov: 150; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,34 MB)