1. Stečajni postopek nad pravno osebo : diplomsko deloKatja Križnik, 2018, diplomsko delo Ključne besede: stečajni postopek, pravna oseba, insolventnost, upniki, zakonodaja, analiza primera, upravitelj, sodišče, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2025; Ogledov: 595; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (755,03 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. Prevare pred insolvenčnimi postopki : diplomsko deloUrška Jama Hozjan, 2015, diplomsko delo Ključne besede: likvidnost, insolventnost, insolvenčni postopki, upniki, zlorabe, prevare, indici, sankcije, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2025; Ogledov: 417; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1023,44 KB) |
6. |
7. Insolventnost gospodarske družbe in kriptovalute : doktorska disertacijaSeven Ryan Levar, 2025, doktorska disertacija Opis: Kriptovalute in kriptosredstva so s svojo disruptivno naravo ustvarila številne izzive v pravne sisteme, predvsem na področju insolvenčnega prava. Njihove edinstvene značilnosti – niso ne stvari, ne pravice in ne denar – povzročajo težave pri njihovi opredelitvi in vključevanju v obstoječe pravne okvire. Disertacija se osredotoča na pravne izzive, povezane z insolventnostjo gospodarskih družb, ki so pravne osebe in se ukvarjajo z dejavnostjo opravljanja investicijskih storitev in poslov, katerih predmet so kriptovalute. Vprašanje je, ali obstoječi pravni okvir lahko ustrezno ureja insolventnost teh družb, ob upoštevanju kompleksnosti kriptovalut. V raziskavi smo uporabili širok nabor znanstvenih metod. Obravnavali smo temeljne pojme, kot so narava kriptovalut, storitve v zvezi s kriptosredstvi ter pravne osebe, ki opravljajo te storitve. Deskriptivna metoda je omogočila natančno opredelitev teh pojmov, medtem ko je primerjalna metoda omogočila vpogled v tako nam bližje kot tudi oddaljene pravne ureditve po svetu in prepoznala razlike ter podobnosti v njihovih pristopih. Ugotovljeno je bilo, da obstoječi stečajni postopki niso ustrezni za obravnavo pravnih razmerij, v katere so vključene kriptovalute, saj pogosto ne omogočajo ustreznega varstva pravic upnikov in ne upoštevajo specifičnih značilnosti kriptosredstev, kar lahko vodi v pravne praznine in povečano tveganje za vse udeležence. Na temelju teh rezultatov smo oblikovali sistem kriterijev, ki omogoča ocenjevanje, ali obstoječi pravni okvir, ustrezno odraža specifične potrebe kripto-finančnega sistema in identificira vrzeli v obstoječi zakonodaji. Sistem kriterijev je zasnovan kot kvantitativni in kvalitativni model, pri čemer njegova matrična vrednost omogoča dinamičnost ter prilagodljivost, kar zagotavlja, da pravni okvir ne le ustreza trenutnim potrebam, temveč je pripravljen tudi na prihodnje izzive in spremembe v finančnem ter tehnološkem okolju. Tako prilagojen pravni okvir lahko prispeva k boljši zaščiti pravic upnikov in zagotovi večjo stabilnost trga. Empirični podatki, zbrani v okviru raziskave, potrjujejo potrebo po temeljiti spremembi zakonodaje, ki bo upoštevala posebnosti kriptovalut, ter dejavnosti, povezanih s kriptovalutami, in zagotovila ustrezno pravno varstvo za vse udeležence v postopku. Le tako oblikovan stečajni postopek bo lahko izpolnil ključne cilje in načela, kot jih določa UNCITRAL, ter zagotavljal vrednote, na katerih pravni red in pravo temeljita.
Ključne besede: insolventnost, gospodarske družbe, investicijske storitve in posli, kriptovalute, stečajni postopek, stečaj, kriptosredstvo, storitve v zvezi s kriptosredstvi, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, CASP
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 991; Prenosov: 0 |
8. Insolvenčna kriminaliteta : magistrsko deloNeja Intihar, 2023, magistrsko delo Opis: Bistvo insolvenčne kriminalitete je v urejanju materialnopravnih in procesnih razmerij, ki nastanejo, ko storilec protipravno ustvarja ali vzdržuje stanje svoje plačilne nesposobnosti ali drugega dolžnika. Je predmet posebnega obravnavanja v sklopu gospodarskih kaznivih dejanj. Gre za napad na del gospodarskega sistema, ki sicer omogoča uporabo pravil insolvenčnega prava, ko je stanje plačilne nesposobnosti nekrivdno ali nehoteno povzročeno. Začetek postopkov zaradi insolventnosti še ne predstavlja storjenega kaznivega dejanja, vendar pa vseeno vzbuja dvom v zanesljivost in pravičnost poslovanja gospodarskega subjekta. Tudi stečaj a priori še ne predstavlja avtomatične civilne in kazenske odgovornosti, čeprav velja za družbeno škodljiv pojav. Teorija uvršča stečajna kazniva dejanja med insolvenčna kazniva dejanja zaradi dobrin, ki jih varujejo. Gre za varovanje plačilne discipline ter poštenega in enakopravnega obravnavanja upnikov, plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti. V magistrskem delu je v večini uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisana gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, insolventnost, likvidacija, prisilna poravnava, stečaj, insolvenčna kriminaliteta itd. V manjši meri je uporabljena tudi analitična metoda, predvsem v delu, kjer so primerjane novele Kazenskega zakonika. Metoda spraševanja je uporabljena v delu intervjuja z državnima tožilcema. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Namen magistrskega dela je bralcu predstaviti kombinacijo treh različnih pravnih področji v teoriji in praksi. Področje gospodarskega, insolvenčnega in kazenskega prava. Namen je dosežen s predstavitvijo problematike insolvenčne kriminalitete, ki je v praksi izredno težko dokazljiva in obenem tudi precej intelektualno zahtevna. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako se insolvenčna kriminaliteta zazna v praksi in kakšni so njeni izvršitveni načini ter s kakšnimi težavami se pri tem soočajo organi pregona in preiskovanja. Naslednji cilj je ugotoviti pomen in posledice novele 226. člena KZ-1I in kako se ta razlikuje od prejšnjih ureditev v teoriji in praksi. Največji doprinos magistrskega dela je na področju obravnave novele KZ-1I. Gre za novo ureditev, ki še nima izoblikovane sodne prakse, zato bo magistrsko delo prispevalo k kritičnemu razmišljanju in oceni obstoječega znanja. Ugotovitve bodo lahko v pomoč teoretikom in strokovnemu kadru, ki imajo sedaj precej težko nalogo z oblikovanjem nove sodne prakse.
Ključne besede: insolventnost, gospodarska kriminaliteta, stečaj, lažni stečaj, oškodovanje upnikov, goljufija, nevestno poslovanje, 226. člen KZ-1I
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2023; Ogledov: 2285; Prenosov: 77
Celotno besedilo (993,35 KB) |
9. |
10. |
