Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Delovni stres predstavlja pomemben dejavnik, ki vpliva na psihofizično zdravje zdravstvenih delavcev ter kakovost izvajanja zdravstvenih storitev. Fizioterapevti so zaradi fizične narave dela, čustvene vpletenosti in stalnega stika s pacienti zelo izpostavljeni stresnim obremenitvam. Namen raziskave je bil preučiti vpliv delovnega stresa na fizioterapevte, zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, ter primerjati razlike v doživljanju stresa, njegovih virih, posledicah in strategijah spoprijemanja med obema sektorjema. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo z anketnim vprašalnikom. Vprašalnik je bil oblikovan na podlagi pregleda strokovne literature. Posredovan je bil fizioterapevtom, zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. Anketa je bila izvedena z programom 1KA. Vzorec je zajemal 80 fizioterapevtov iz različnih zdravstvenih ustanov. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike. Za preverjanje hipotez so bili uporabljeni binomni test, Spearmanov koeficient korelacije in hi-kvadrat test. Analiza podatkov je bila izvedena v programu SPSS. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da več kot 60 % fizioterapevtov v javnem sektorju poroča o visoki stopnji delovnega stresa, medtem ko razlika v primerjavi z zasebnim sektorjem ni bila statistično značilna. Kot pomemben povzročitelj stresa so se izkazale administrativne obremenitve. Ugotovljena je bila statistično značilna pozitivna povezanost med doživljanjem delovnega stresa in čustveno izčrpanostjo. Večina fizioterapevtov v obeh sektorjih kot strategijo obvladovanja stresa uporablja telesno dejavnost. Razprava: Rezultati kažejo, da delovni stres predstavlja pomemben dejavnik v delovnem okolju fizioterapevtov v obeh sektorjih ter da ima lahko pomembne posledice za njihovo psihofizično počutje in delovno učinkovitost.
Ključne besede: delovni stres, izgorelost, fizioterapevti, javni sektor, zasebni sektor
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 34; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Izhodišča: Fluktuacija zaposlenih je gibanje delovne sile, ki se kaže v odhodih, menjavi ali prezaposlovanju kadra, kar lahko pomembno vpliva na stabilnost organizacije. Na fluktuacijo vplivajo delovni pogoji, plačilo, psihosocialne obremenitve, organizacijski odnosi in individualne okoliščine zaposlenih. V socialnovarstvenih zavodih, kjer gre za zahtevne pogoje oskrbe ranljivih skupin, so ti dejavniki še izrazitejši in lahko pomembno vplivajo na zadovoljstvo in zadržanje kadra. Namen naše raziskave je preučiti tveganja za fluktuacijo zaposlenih iz socialnovarstvenih zavodov. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov v mesecu septembru 2025 je temeljilo na sestavljeni predlogi za polstrukturirani intervju. Izbrani vzorec je bil namenski in je vključeval šest udeležencev: tri diplomirane medicinske sestre, enega tehnika zdravstvene nege, enega bolničarja negovalca in eno osebo s srednješolsko izobrazbo, ki so bili zaposleni v socialnovarstvenem zavodu in so ga zapustili. Rezultati: Intervjuvanci so navedli, da na fluktuacijo vplivajo organizacijski dejavniki (slabi delovni pogoji, nizko plačilo, pomanjkanje kadra), psihosocialni dejavniki (izgorelost, stres, konflikti, občutek spregledanosti), individualni dejavniki (starost, pričakovanja, zdravstvene težave) in sistemski dejavniki (nestabilno financiranje, nizka družbena prepoznavnost poklica). Kot glavne razloge za odhod so izpostavili preobremenjenost, neurejene urnike, nizko plačilo in slabe odnose z vodstvom. Večina je poročala o upadu motivacije in negativnem vplivu dela na duševno zdravje. Razprava: Rezultati potrjujejo ugotovitve tujih raziskav, da kombinacija neustreznih delovnih pogojev, nizkega plačila in psihosocialnih obremenitev bistveno povečuje namero po odhodu. Za zmanjšanje fluktuacije je potreben celovit pristop, ki vključuje izboljšanje delovnih pogojev, konkurenčno plačilo, večje možnosti za strokovni razvoj, krepitev vodstvenih kompetenc in psihosocialno podporo zaposlenim. Na sistemski ravni so ključni stabilno financiranje, jasni kadrovski normativi in promocija poklica. Brez teh ukrepov bo sektor dolgotrajne oskrbe še naprej izpostavljen kadrovskim krizam, kar bo negativno vplivalo na kakovost oskrbe uporabnikov.
Ključne besede: fluktuacija zaposlenih, socialnovarstveni zavodi, dejavniki tveganja, prezaposlovanje, delovni pogoji, izgorelost.
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2026; Ogledov: 277; Prenosov: 5
Celotno besedilo (973,04 KB)

Opis: Izhodišča: Izgorelost je eden najpogosteje preučevanih pojavov v sodobnih delovnih okoljih, zlasti v poklicih, ki vključujejo neposredno skrb za ljudi. Zdravstvene organizacije se uvrščajo med najbolj izpostavljena delovna okolja, saj se zaposleni vsakodnevno soočajo z visoko odgovornostjo, časovno stisko in čustvenimi obremenitvami. Vodje morajo prepoznavati simptome, zagotavljati podporo in ustvarjati psihološko varno in ustrezno organizirano delovno okolje. Namen raziskave je bil preučiti pristope vodenja, ki zmanjšujejo tveganje za izgorelost kadra v zdravstvu. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi septembra 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev z vsaj tremi leti delovnih izkušenj na področju zdravstvene nege. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala vlogo medicinskih sester in klinične izzive. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss in knjižnica Univerze v Novem mestu. Rezultati: Vodje izgorelost najpogosteje opazijo skozi upad motivacije, spremembe v vedenju in zmanjšano učinkovitost pri delu. Kot glavne dejavnike izpostavijo preobremenjenost, pomanjkanje kadra in nejasno komunikacijo. Najpogostejši ukrepi so pogovor s sodelavci, prilagoditve delovnih obremenitev in spodbujanje strokovne pomoči. Razprava: Ugotovili smo, da lahko vodje z dostopno komunikacijo, ustrezno organizacijo dela in večjim številom zaposlenih pomembno zmanjšajo tveganje za izgorelost in izboljšajo delovno klimo. Za učinkovite in trajnostne spremembe pa so potrebni širši, sistemski organizacijski ukrepi.
Ključne besede: izgorelost, vodenje kadra, zdravstvene organizacije, delovna obremenitev, psihološka podpora.
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2025; Ogledov: 777; Prenosov: 26
Celotno besedilo (896,95 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Fizioterapija je poklic, ki vključuje vsakodnevni stik z ljudmi, kar lahko povzroč a fizično in psihično obremenitev. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim dejavnikom lahko negativno vpliva na zdravje fizioterapevtov in njihovo delo, lahko pa vodi celo v izg orelost. Namen diplomskega dela je raziskati vpliv stresa na fizioterapevte, dejavnike, ki povzročajo stres in izgorelost ter znake stresa in izgorelosti, ki jih fizioterapevti najpogosteje občutijo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med naključno izbran imi fizioterapevt i . Raziskava je bila anonimna v njej je prostovoljno sodelovalo 70 anketirancev iz različnih zdravstvenih ustanov. Rezulta ti: Fizioterapevti večinoma občutijo na delovnem mestu zmeren stres Ugotavljajo , da stres vpliva na učinkovitost opravljanja dela, saj 31,1 % anketirancev zaradi stresa delo opravlja delno učinkovito, 28,6 % pa manj učinkovito. Glavni dejavnik tveganja za stres pri fizioterapevtih je število pacientov obravnava nih v enem dnevu poklicn a preobremenjenost )). Med najpogostejš e dejavnik e tveganja za izgorelost uvrščajo pretirano delovno obremenitev. Telesna aktivnost je najpogostejši način spopadanja s stresom , medtem ko je sprememba okolja najizrazitejša pri spopadanj u z izgorelostjo. Ob stresu anketiranci najpogosteje občutijo utrujenost, ob izgorelosti pa psihofizično izčrpanost. Razprava: Ugotovili smo, da je fizioterapija poklic, ki je izpostavljen pojavu stresa pogosto . Udeleženci ankete menijo, da bi ga izboljšanje delovnega okolja lahko zmanjšalo. Prav tako smo ugotovili , da ob stresu fizioterapevti najpogosteje občutijo utrujenost. Kljub temu, da se je le manjši delež anketirancev dejansko soočil z izg orelostjo, je večina njene znake že občutil a
Ključne besede: fizioterapevti, stres na delovnem mestu, izgorelost, stresorji
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 948; Prenosov: 30
Celotno besedilo (4,58 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 2018; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,51 MB)