Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževanje odraslih, motivacija, ljudske univerze, andragogika
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2026; Ogledov: 120; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava vlogo učiteljev v baletnem izobraževanju pri odraslih in se ukvarja z vprašanji, na kakšen način pristopiti k delu z odraslimi učenci, ki že imajo raznolike predhodne življenjske izkušnje. Ugotavlja, kakšni so andragoški pristopi in načini za poučevanje odraslih, učni stili in metode poučevanja. Raziskava o poučevanju odraslih pri baletu je bila kvalitativna, izvedena pa je bila s pomočjo opazovanja udeležencev, študijo primera. Udeleženci raziskave sta bila 2 moška plesalca in 6 ženskih plesalk. Ukvarja se s postopki, kako pristopiti k učenju novih vaj in koreografije, diferencirati glede na posameznikove sposobnosti, različne stopnje predznanja in na kakšen način jih pripeljati do cilja. Empirični del vsebuje pedagoški del z učno uro, prikazana je analiza učne ure in koreografije, ki so jo odrasli učenci na koncu procesa javno nastopali. Rezultati so pokazali, da lahko odrasli baletni plesalci s pravilnim andragoškim pristopom in kljub različnim stopnjam predznanja dosežejo zastavljene cilje, ključno pa je ustvarjanje varnega učnega okolja, ki omogoča razvoj novih spretnosti. Uspešen učitelj baleta za odrasle mora znati prilagajati svojo metodologijo različnim življenjskim izkušnjam udeležencev, upoštevati njihova predznanja ter individualne fizične zmožnosti. Raziskava je potrdila, da je gradnja kakovostnega odnosa med učiteljem in učenci temelj uspešnega izobraževalnega procesa, pri čemer ima pomembno vlogo tudi učiteljeva sposobnost čustvenega vključevanja v proces poučevanja. Magistrsko delo prispeva k razvoju andragogike na področju baletnega izobraževanja in ponuja smernice za učitelje baleta, ki delajo z odraslimi. Ugotovitve poudarjajo pomen prožnega poučevanja, ki združuje tradicionalne baletne pristope z modernim razumevanjem učenja odraslih ter spodbuja kontinuirano rast in razvoj tako učencev kot učiteljev.
Ključne besede: baletno izobraževanje odraslih, vseživljenjsko poučevanje, andragoški pristopi, poučevanje baleta, vloga učitelja baleta
Objavljeno v ReVIS: 03.02.2026; Ogledov: 289; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kako lahko izobraževalne institucije podpirajo vseživljenjsko učenje diplomantov in katere ključne kompetence ter znanja si želijo, hkrati pa prispevajo k njihovem uspehu na trgu dela? Namen: Namen raziskave je proučiti perspektivo diplomantov na vseživljenjsko učenje in izobraževanje v času delovnega aktivnega življenja. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu diplomantov Univerze na Primorskem s pomočjo delno strukturiranih intervjujev, izvedenih v okviru dveh fokusnih skupin. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Z metodo analize so bile oblikovane štiri teme: (1) vloga vseživljenjskega učenja, (2) razvoj kompetenc, (3) podpora izobraževalnih institucij in organizacij ter (4) izzivi in priložnosti. Rezultati raziskave kažejo, da so diplomanti Univerze na Primorskem zelo motivirani za vseživljenjsko učenje, še posebej za pridobivanje specifičnih kompetenc, kot so digitalne in zelene veščine ter mehke veščine. Ugotovljeno je bilo, da izobraževalne institucije igrajo ključno vlogo pri podpori diplomantov pri njihovem nadaljnjem izobraževanju, vendar je treba prilagoditi programe in oblike izobraževanja, da bodo bolj fleksibilni in praktično usmerjeni. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med izobraževalnimi institucijami in podjetji za zagotavljanje bolj prilagojenih izobraževalnih programov, ki bi diplomantom omogočili boljše usklajevanje pridobljenih znanj s potrebami trga dela. Ponuja smernice za prilagoditev izobraževanj vseživljenjskega učenja potrebam diplomantov. Družba: Raziskava prispeva k večji zavesti o pomenu vseživljenjskega učenja za posameznike in družbo kot celoto. Poudarja potrebo po razvoju kompetenc, ki so ključne za trajnostni razvoj, kar lahko dolgoročno prispeva k večji socialni odgovornosti in okoljski ozaveščenosti v družbi. Spodbuja vključevanje zelenih praks in digitalnih veščin, kar pozitivno vpliva na širšo družbo in okolje. Originalnost: Raziskava prinaša vpogled na specifične potrebe diplomantov po vseživljenjskem učenju, s čimer ponuja vpogled v specifične izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo. Originalnost raziskave se kaže v osredotočenosti na prilagajanje izobraževalnih programov sodobnim zahtevam trga dela in vključevanju trajnostnih praks v učne načrte. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve raziskave vključujejo omejen geografski obseg, saj se osredotoča na diplomante ene univerze. Predlaga se nadaljnje raziskovanje, ki bi vključilo večjo in bolj raznoliko populacijo ter izvedba longitudinalnih študij, ki bi spremljale razvoj kompetenc skozi čas.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževanje, diplomanti, kompetence, visokošolski zavodi
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 251; Prenosov: 2
Celotno besedilo (411,01 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Vročinski krči predstavljajo najpogostejšo obliko krčev pri otrocih in se praviloma pojavijo ob povišani telesni temperaturi, ki preseže 38 °C. Največkrat jih zasledimo pri malčkih, starih med šestim mesecem in petim letom starosti, pri čemer je pojavnost največja v zgodnjem otroštvu. To stanje starši pogosto dojemajo kot resno in življenjsko ogrožajoče, zato so ob napadih praviloma zelo prestrašeni. Prav zaradi tega je bistveno, da imajo izvajalci zdravstvene nege ustrezno strokovno znanje, ki jim omogoča pravočasno prepoznavo simptomov, pravilno ukrepanje ter učinkovito izobraževanje staršev in družin. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v stališča izvajalcev zdravstvene nege glede preprečevanja vročinskih krčev pri otrocih ter ugotoviti, kako sami zaznavajo in obravnavajo tovrstne primere v praksi. Metode: Raziskava je bila zasnovana v okviru kvantitativnega raziskovalnega pristopa in izvedena z uporabo opisne metode dela. Empirični del temelji na obdelavi primarnih in sekundarnih podatkovnih virov. Kot glavno tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketiranje, v katerem je sodelovalo 103 izvajalcev zdravstvenih storitev. Poleg tega smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo ter se oprli na bibliografske in znanstvene baze, kot so Cobiss, PubMed in SpringerLink. Rezultati: Izsledki ankete kažejo, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje kot značilne simptome vročinskih krčev prepoznavajo zategovanje mišic, trzanje celotnega telesa, neodzivnost in ohlapnost. Manj pogosto pa poročajo o znakih, kot so bledica, pomodrenje, obračanje oči in posamezni trzljaji udov. Pri ukrepanju ob povišani telesni temperaturi se najpogosteje poslužujejo antipiretičnih svečk, zagotavljanja ustreznih pogojev v prostoru in spodbujanja hidracije, redkeje pa uporabijo obkladke ali mlačne kopeli. Ob nastopu krča zdravstveni delavci običajno znižujejo temperaturo, obveščajo pediatra in ob dalj časa trajajočih napadih uporabijo zdravilo Stesolid. V primeru prvih napadov ali znakov dihalne stiske ter poškodb otroka je stik s pediatrom nujen. Kot preventivo najpogosteje navajajo spremljanje telesne temperature in pravočasno uporabo zdravil za zniževanje vročine. Večino znanja o tej problematiki pridobivajo iz strokovne literature ter različnih izobraževanj, medtem ko spletni viri in osebne izkušnje staršev predstavljajo redkejši vir informacij. V praksi pa se večina anketiranih s tovrstnimi primeri srečuje redko oziroma le občasno. Razprava: Analiza raziskave je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege razpolagajo z razmeroma visokim znanjem o ukrepanju pri vročinskih krčih, kljub temu pa številni avtorji opozarjajo, da je področje izobraževanja ključno za zagotavljanje ustrezne obravnave. Pregled literature kaže, da so različne oblike izobraževalnih pristopov učinkovite in da prispevajo k boljši pripravljenosti zdravstvenih delavcev. Pomembno je poudariti, da je stalno izpopolnjevanje znanja nujno, saj se smernice na tem področju hitro razvijajo, izvajalci pa morajo zagotavljati kakovostno, varno in sodobno obravnavo otrok ter njihovih družin.
Ključne besede: vročinski krči, povišana telesna temperatura, otroci, izobraževanje staršev
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2025; Ogledov: 387; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Z raziskavo smo na podlagi primerjalne analize delovanja Centrov za krepitev zdravja v Sloveniji in Litvi proučili učno motivacijo pacientov, ki so vključeni v proces zdravstvenovzgojne dejavnosti. Na takšen način smo določili stopnjo motivacije anketiranih, proučili dejavnike, ki vplivajo na njihovo učno motivacijo, proučili njihova mnenja o ustreznosti izobraževalnih vsebin in ugotovili, v kolikšni meri so se pripravljeni vseživljenjsko izobraževati za namen skrbi za lastno zdravje. Metoda: Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno metodo, metodo kompilacije, metodo komparacije, ki vključuje primerjanje navedenih dejstev, mnenj in pojavov, ter deduktivno metodo, s pomočjo katere smo na osnovi teoretičnih izhodišč in rezultatov ankete prišli do določenih spoznanj. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, in sicer tehniko anketiranja. Ta tehnika nam omogoča raziskovanje in zbiranje podatkov, informacij ter stališč o obravnavanem področju na podlagi rezultatov ankete. Za potrebe empiričnega dela je vir podatkov pregled domače in tuje literature ter literarnih baz. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so slovenski anketiranci bolj motivirani za izobraževanje kot litovski, hkrati pa tudi večino dejavnikov, ki vplivajo na učno motivacijo, ocenjujejo kot pomembnejše v primerjavi z Litovci. Oboji izobraževalne vsebine ocenjujejo kot ustrezne, slovenski anketiranci v primerjavi z litovskimi navajajo, da so pripravljeni več časa vložiti v izobraževanje za namen skrbi za lastno zdravje. Razprava: Slovenski in litovski pacienti so vplive dejavnikov na učno motivacijo in ustreznost programa v izobraževalnih zdravstvenih ustanovah ocenjevali zelo podobno, vendar kljub temu lahko opazimo razlike v pripravljenosti za učenje in željah po izboljšanju programov izobraževanja.
Ključne besede: Izobraževanje, učna motivacija, diplomirana medicinska sestra, center za krepitev zdravja, vseživljenjsko učenje.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 403; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,16 MB)