1. Paliativna zdravstvena nega: zagotavljanje čim višje kakovosti življenja bolnika v paliativni oskrbiAndrej Dralka, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Namen paliativne oskrbe bolnikov s kronično boleznijo je zagotavljanje višje kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvajalci zdravstvene nege s svojimi aktivnostmi, znanjem in izkušnjami pripomorejo k zagotavljanju čim višje kakovosti življenja bolnika v paliativni oskrbi. K višji kakovosti življenja bolnika pripomore tudi vključevanje bolnikovih bližnjih.
Metoda: Uporabili smo kvantitativno raziskovalni pristop z deskriptivno metodo. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko anketiranja V raziskavi je sodelovalo 191 izvajalcev paliativne oskrbe, katerih odgovore smo analizirali s pomočjo statističnih programov Microsoft Office Excel in SPSS. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo bibliografskih bazah (Google Scholar, Pubmed, CINAHL, Digitalna knjižnica Slovenije, UpToDate, EBSCO in Medline).
Rezultati: Ugotovili smo, da izvajalci paliativne oskrbe svoje znanje s področja paliativne oskrbe ocenjujejo kot pomanjkljivo in da za bolnika v paliativni zdravstveni obravnavi kakovostneje poskrbijo izvajalci na bolnišničnih oddelkih kot izvajalci, zaposleni na drugih oddelkih.
Razprava: Ključna ugotovitev raziskave je, da je izražena potreba po večjem znanju iz paliativne oskrbe in dodatnem izobraževanju.
Ključne besede: Dejavniki kakovostne paliativne zdravstvene nege, vloga zdravstvenih, delavcev v paliativni zdravstveni negi, izobraževanje zdravstvenih delavcev o paliativni zdravstveni negi.
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
2. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJATijana Šobot, 2024, diplomsko delo Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna
primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko.
Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja.
Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic.
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,67 MB) |
3. UČINKOVITOST KOMBINACIJE IZOBRAŽEVANJA O NEVROZNANOSTI BOLEČINE IN TERAPEVTSKIH VAJ PRI PACIENTIH S KRONIČNO MIŠIČNO-SKELETNO BOLEČINOUla Sulič, 2024, diplomsko delo Opis: Na primarni zdravstveni ravni je KMSB eden najpogostejših razlogov za posvet pri zdravniku. Terapevtski posegi, ki temeljijo na aktivnih strategijah obvladovanja, so bistveni za zdravljenje kronične bolečine in vzdržnost javnega zdravstvenega sistema. Večina terapevtskih metod za obravnavo kronične bolečine je farmakoloških in invazivnih, kar pa ni v skladu s smernicami, ki v prvi vrsti priporočajo obravnavo kronične bolečine z uporabo edukacije in izvajanjem terapevtskih vaj. Pristop k obravnavi pacienta s kronično bolečino mora biti celosten, kar spada med načela biopsihosocialnega modela. Biopsihosocialni model upošteva biološke, psihološke in socialne dejavnike, ki vplivajo na dojemanje bolečine. Izobraževanje o nevroznanosti bolečine je metoda, s katero paciente naučimo razumevati nevrofiziologijo bolečine z namenom, da bi znanje uporabili kot strategijo za obvladovanje simptomov pri spoprijemanju s kronično bolečino. Mehanizem delovanja INB je rekonceptualizacija bolečine. Učinkovitost uporabe zgolj INB ni pokazala statistično značilnih izboljšav v intenzivnosti bolečine, stopnji invalidnosti ali psihosocialnih spremenljivk. Obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi o učinkovitosti INB, kadar je v kombinaciji s terapevtskimi vajami ali drugimi manualnimi terapijami. Izobraževanje o nevroznanosti bolečine v kombinaciji s terapevtskimi vajami običajno prinaša boljše rezultate kot zgolj terapevtske vaje. Priporočena je uporaba standardnih fizioterapevtskih postopkov v kombinaciji z INB, pri čemer INB učinkovito odpravlja psihosocialne omejitve, terapevtska vadba pa telesne omejitve. V do sedaj objavljenih raziskavah ni enotnega načina izvajanja INB. Da bi lahko podali zanesljiva priporočila za uporabo v kliničnem okolju, se priporoča nadaljnjo raziskovanje področja.
Ključne besede: izobraževanje o nevroznanosti bolečine, terapevtske vaje, fizioterapija, kronična mišično-skeletna bolečina
Objavljeno v ReVIS: 11.10.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 7
Celotno besedilo (810,99 KB) |
4. |
5. Izobraževanje in usposabljanje bodočih podčastnikov v Slovenski vojski : magistrsko deloKlemen Beras, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavim razvoj izobraţevanja in usposabljanja osnovnega podčastniškega programa, skozi razvoj podčastnikov do osamosvojitve Slovenije in razvoja programa v Slovenski vojski. Izhajajoč iz osebnih izkušenj s tega področja dela in izvajanja predavanj na vseh ravneh izobraţevanja in usposabljanja v Šoli za podčastnike, v magistrskem delu predstavim razvoj programa z analizo s pomočjo primarnih virov, ki se navezujejo na šolanje v Slovenski vojski in tujih vojskah ter sekundarnih virov s področja izobraţevanja in usposabljanja. Izvedem primerjavo med osnovnim programom v Slovenski vojski in Hrvaški vojski ter rezultate primerjam z usmeritvami za razvoj podčastnikov s strani NATO. V magistrskem delu analiziram in proučujem vpliv prepoznanih varnostnih groţenj v svetu, ki se zelo hitro spreminjajo, predvsem zaradi uporabe novih sistemov, podprtih z računalniško tehnologijo, v povezavi s samim razvojem osnovnega izobraţevanja in usposabljanja v Slovenski vojski. Program sem ravno tako primerjal z normativnimi dokumenti, ki posredno ali neposredno definirajo izobraţevanje in usposabljanje podčastnikov v Slovenski vojski. Prikaţem koncept izobraţevanja in usposabljanja podčastnikov, ki je bil najprej usmerjen v delo z vojaki na sluţenju vojaškega roka, vpliv na program ob prehodu na poklicno profesionalno vojsko in vstop Slovenije v NATO. Vse naloge, ki jih mora opraviti podčastnik doma ali na sodobnem bojišču v različnih pogojih bojevanja, od podčastnika zahtevajo veliko znanja, sposobnosti, fleksibilnosti, prilagodljivosti, interoperabilnosti in obenem še učinkovito uporabo oboroţitve ter sistemov. Program mora slediti vsem potrebam, ki jih podčastnik zaradi nenehnih sprememb na sodobnem bojišču potrebuje in mu zagotovijo potrebno usposobljenost ter izurjenost za vodenje skupine oziroma oddelka. Program mora biti dovolj fleksibilen in prilagodljiv ter podprt, tako z materialnimi sredstvi, kot tudi s strokovnim znanjem predavateljev. V magistrskem delu ugotovim, da trenutni program bodočemu podčastniku ne omogoči dovolj kompetenc za opravljanje zahtevnih nalog, ki jih sodobno hitro spreminjajoče bojišče od njega zahteva.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, evalvacija, kompetence, varnostne grožnje, podčastnik, NATO standardi, program, Slovenska vojska
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,48 MB) |
6. Kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine? Primer dvojezične vzgoje in izobraževanja v Prekmurju : magistrsko deloKlaudija Zadravec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo vprašanje, kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine, obravnavali na primeru madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Poudarek je na področju zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je z osamosvojitvijo v Ustavo Republike Slovenije poimensko vnesla tri manjšinske skupnosti. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je priznala kot avtohtoni skupnosti, romski skupnosti pa je določila položaj in posebne pravice. Ustava Republike Slovenije v 64. členu uveljavlja ukrep pozitivne diskriminacije. To je izraženo z zagotavljanjem posebnih pravic, ki pripadajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V Republiki Sloveniji ima madžarska narodna skupnost priznano visoko, nadpovprečno zaščito. Glede na globalne trende si lahko postavimo vprašanje, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine. Vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanem območju Prekmurja potekata dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Kandidati, ki se želijo zaposliti v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju Prekmurja, morajo poleg zakonsko določenim pogojem zadostiti še pogoju znanja madžarščine na nivoju učnega jezika. Najprej smo preučili zakone in predpise, ki urejajo način poučevanja v dvojezičnih ustanovah na vseh treh nivojih (predšolska vzgoja, osnovna in srednja šola). Ugotovili smo, da je to neenotno urejeno. Na področju predšolske vzgoje ni urejenega pravilnika, ki določa posebne normative in standarde v dvojezičnih vrtcih. Pravilniki o normativih in standardih za področje dvojezične osnovne šole in srednje šole omogočajo ugodnejše normative za oblikovanje oddelkov ter za sistemizacijo nekaterih delovnih mest. Prav tako uporabnost Pravilnika o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, ki je bil sprejet letos, ob konkretni uporabi lahko odpre več vprašanj kot pa poda odgovorov. Namen raziskovanja je proučiti zgodovino nastanka madžarske narodne skupnosti v Prekmurju ter razumeti pomen dvojezičnega šolstva na tem območju. Med naše cilje sodi na podlagi proučenega odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih lahko določena pozitivna diskriminacija manjšine postane morebitna obrnjena diskriminacija večine. Eden izmed ciljev je tudi spoznati posebne pravice, ki jih uživajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. Naslednji je razumeti pravni okvir ureditve dvojezične vzgoje in izobraževanja. Ključni cilj pa je na podlagi dejstev raziskati, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine ter slednje raziskati na konkretnem primeru.
Ključne besede: narodne manjšine, madžarska narodna skupnost, dvojezična vzgoja in izobraževanje, pozitivna diskriminacija, obrnjena diskriminacija, zaposlovanje
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,46 MB) |
7. |
8. PERCEPCIJE NETRADICIONALNIH ŠTUDENTOV O TERCIARNEM IZOBRAŽEVANJU V REPUBLIKI SLOVENIJIJanko Goljar, 2024, ni določena Opis: V magistrski nalogi preučujemo precepcije netradicionalnih študentov o terciarnem
izobraževanju v Republiki Sloveniji. Med številnimi različnimi skupinami netradicionalnih
študentov v nalogi pozornost posvečamo predvsem odraslim netradicionalnim študentom.
Omenjene študente v pričujoči raziskavi opisuje starost 25 let ali več in vsaj še ena od
družbenih vlog, ki so značilne za odrasle osebe. Na način izbrane kvalitativne raziskovalne
paradigme iščemo motive odraslih netradicionalnih študentov za njihov prvi ali ponovni vstop
v procese terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ugotavljamo kakšne so njihove
študijske izkušnje in kako doživljajo vplive lastne vključitve v procese terciarnega
izobraževanja. V magistrskem delu v okviru raziskovalnega vzorca ugotovimo prisotnost
uravnoteženosti humanističnih in ekonomističnih motivov za vključitev odraslih oseb v
procese terciarnega izobraževanja. Pri študiju odraslim netradicionalnim študentom največ
ovir predstavljajo t. i. situacijske ovire. Pomembna ugotovitev je, da so osebe namenskega
raziskovalnega vzorca z lastno terciarno izobraževalno izkušnjo na splošno zadovoljne. S
pomočjo povezovanja predhodnih teoretičnih ugotovitev in rezultatov pričujoče raziskave, je
namen magistrskega dela ugotoviti, kaj lahko v prihodnosti deležniki sistemov terciarnega
izobraževanja prispevajo za še izboljšanje terciarnega izobraževanja. Omenjene izboljšave ne
bi prinesle koristi le netradicionalnim odraslim študentom, pač pa celotni populaciji študentov
ter nenazadnje tudi izobraževalnim inštitucijam, ki sledijo ciljem po povečanju števila vpisov
novih tradicionalnih in netradicionalnih študentov. Izsledki raziskave so prav tako lahko v
korist vsem odraslim, ki o vključitvi v procese terciarnega izobraževanja šele razmišljajo.
Termin »netradicionalni študenti« se v Sloveniji pojavlja relativno kratek čas. V magistrski
nalogi preučujemo uporabo tega izraza na podlagi zapisov tujih avtorjev in raziskujemo
primernost obravnavanega termina za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: netradicionalni odrasli študenti, terciarno izobraževanje, motivi, ovire, vplivi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2024; Ogledov: 481; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,00 MB) |
9. TEŽAVE V KOMUNIKACIJI S STAROSTNIKI V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIDejan Gajić, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: V Sloveniji populacija starejših od 65 let obsega 19 % vseh prebivalcev, delež starejših pa se stalno povečuje, kar se odraža tudi pri intervencijah v predbolnišnični NMP. Komunikacija s starejšimi odraslimi je zaradi upada kognitivnih sposobnosti in pogostega nevrološkega deficita otežena, pojavlja se več komunikacijskih ovir tako na strani pacienta kakor tudi na strani zdravstvenega delavca. Namen diplomske naloge je bil identificirati komunikacijske ovire v komunikaciji s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP ter prepoznati tehnike komunikacije, ki jih uporabljajo zaposleni v predbolnišnični NMP pri komunikaciji s starejšimi odraslimi. Ugotoviti smo želeli, kakšne so možnosti za izobraževanje s področja komunikacije s starejšimi odraslimi zaposlenimi v predbolnišnični NMP.
Metode: V teoretičnem delu smo naredili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature, ki smo jo pridobili iz bibliografskih baz (CINAHL, PubMed, COBISS). Primarne podatke za empirični del smo pridobili s kvantitativnim deskriptivnim raziskovalnim pristopom s tehniko anketiranja. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 162 zdravstvenih delavcev v predbolnišnični NMP.
Rezultati: Ker je pri starejših odraslih verbalna komunikacija ali njeno razumevanje okrnjeno, je potrebno, da zdravstveni delavci ustrezno uporabljajo neverbalno komunikacijo, kot so stisk roke, dotik, gibanje telesa, mimika obraza ali kretnje rok. Poleg tega uporabljajo še očesni stik, nasmeh, ohranjanje bližine, premikanje obrvi in prikimavanje ter aktivno poslušanje. Pri komunikaciji morajo zdravstveni delavci večkrat preveriti, ali je pacient ustrezno razumel sporočilo. Raziskava je pokazala, da anketiranci ugotavljajo, da jim različne oblike izobraževanj niso ponudile zadostnih znanj s področja komunikacije s starejšimi odraslimi, hkrati menijo, da sami razpolagajo z zadostnimi znanji s področja komunikacije s starejšimi odraslimi.
Razprava: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci v predbolnišnični NMP kot najpogostejše komunikacijske ovire prepoznavajo ovire na strani pacienta, redkeje pa so komunikacijske ovire na strani zdravstvenega delavca. Anketirani so med elementi verbalne komunikacije izpostavili predvsem jakost in razločnost govora pri naglušnih starejših odraslih ter udobno namestitev pacienta, odstranitev motečih dejavnikov in zagotovitev ustrezne svetlobe. Očesni stik je bil prepoznan kot pomembna tehnika neverbalne komunikacije. Anketirani se zavedajo tudi pomena pridobivanja znanj s področja komunikacije s starejšim odraslim v predbolnišnični NMP, a bi bilo zaradi pomanjkanja usposabljanj treba uvesti dodatna izobraževanja s področja komunikacije s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, elementi komunikacije, govor, izobraževanje.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 389; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. |
