1. Kakovost življenja žensk z lichen sclerosus vulvae – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Vidovič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Lichen sclerosus vulvae je kronična, progresivna, neinfekcijska in vnetna bolezen epitelija, ki prizadene notranjo stran velikih in malih sramnih ustnic, perianalnega področja, perineuma in klitorisa. Kaže se kot bleščeče bele ali hipopigmentirane tanke lezije, ki so lahko izolirane ali zlite, kar lahko vodi do atrofije kože. Za obolenje je značilen dolgotrajni in postopno napredovani potek. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, kako lichen sclerosus vulvae vpliva na kakovost življenja obolelih žensk. Metode dela: V sklopu diplomskega dela je uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop, natančneje, deskriptivna metoda s pregledom znanstvene in strokovne literature s področja kakovosti življenja žensk z lichen sclerosus vulvae. Analizirali smo obstoječe recenzirane strokovne in znanstvene članke, ki se nanašajo na kakovost življenja žensk z lichen sclerosus vulvae. Literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah, kot so Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Pri iskanju smo upoštevali znanstvene in strokovne članke v obdobju od januarja 2015 do aprila 2025. Rezultati: Ugotovili smo, da lichen sclerosus vulvae velja za zapleteno bolezen, ki močno prizadene kakovost življenja, saj vpliva na fizični, psihološki, spolni, socialni in finančni vidik življenja. Razprava: Mnoge raziskave potrjujejo, da bolezen ni omejena samo na fizične simptome, temveč ima lahko velike posledice za osebnost žensk, njihovo samopodobo in vsakdanje aktivnosti. Med različnimi vidiki kakovosti življenja je pri pacientkah z lichen sclerosus vulvae najmočnejši vpliv zaznan na področju intimnosti in spolne funkcije. Ženske z boleznijo se soočajo s številnimi izzivi, med najpogostejše spadajo bolečina, psihološki vplivi, spolnost, zakasnela diagnoza in pomanjkljivo znanje zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: lichen sclerosus vulvae, kakovost življenja, spolnost
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 14; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Kakovost življenja bolnikov po trombektomiji zaradi ishemične možganske kapi - sistematični pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPia Perc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Mehanska trombektomija je ključnega pomena pri izboljšanju kakovosti življenja bolnikov pri ishemični možganski kapi. Raziskovanje in uporaba mehanske trombektomije je zaenkrat malo raziskovano področje. Diplomska naloga bo analizirala obstoječo literaturo s ciljem boljšega razumevanja pomena, učinkovitosti in uporabe mehanske trombektomije v klinični praksi. Metode dela: Podatke smo pridobili iz različnih virov. Za iskanje slovenske literature smo uporabili Google Učenjak, dLib in knjižnico v Murski Soboti. Za angleško literaturo smo uporabili Google Schoolar, PubMed in Science Direct. Za analizo zbranih virov, ki so relevantni za naše raziskovalne cilje in vprašanja, smo uporabili PRISMA pristop. Rezultati: Rezultati kažejo, da mehanska trombektomija igra ključno vlogo pri pacientih z ishemično možgansko kapjo, saj izboljšuje funkcionalne rezultate, kakovost življenja in zmanjšuje smrtnost. Starost bolnika vpliva na izid zdravljenja, vendar v nekaterih primerih kljub visoki starosti pride do ugodnega izida. Zdravstveni delavci morajo pri mehanski trombektomiji ukrepati hitro in usklajeno, saj je čas ključen za uspešen izid zdravljenja. Na pojav zapletov pri mehanski trombektomiji vplivajo različni dejavniki. Razprava in zaključek: Mehanska trombektomija predstavlja pomemben napredek medicine v zdravljenju ishemične možganske kapi, saj povečuje možnosti za boljši nevrološki izid. Kakovost življenja je odvisna od raznih dejavnikov, kot so čas od izvedbe posega, obseg možganske okvare, rehabilitacije in raznih drugih dejavnikov. Kakovost življenja po mehanski trombektomiji pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo se v številnih primerih izboljša, če je poseg opravljen pravočasno in je bila izvedena ustrezna rehabilitacija.
Ključne besede: kakovost življenja, možganska kap, trombektomija, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 15; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. Model telerehabilitacije za bolnike z osteoartrozo kolenskega sklepaPetra Kotnik, 2026, ni določena Opis: Uvod: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je vodilni vzrok kronične bolečine, funkcionalne prizadetosti in zmanjšane kakovosti življenja. Kljub uveljavitvi terapevtske vadbe kot temelja konzervativnega zdravljenja ostaja dostop do kakovostne rehabilitacije omejen. Namen raziskave je bil celostno ovrednotiti učinkovitost telerehabilitacije pri bolnikih z OA kolenskega sklepa z vidika gibljivosti, bolečine, funkcije kolenskega sklepa, telesne dejavnosti, kakovosti življenja in zadovoljstva bolnikov.
Metode: V enocentrično randomizirano kontrolirano preskušanje je bilo vključenih 118 bolnikov z radiološko potrjeno OA kolenskega sklepa (stopnja 1–3 po Kellgren-Lawrenceovi lestvici; povprečna starost 63 let; 67 % žensk), randomiziranih v telerehabilitacijsko (TS; n = 57) ali kontrolno skupino z vadbenimi navodili v brošuri (KS; n = 61). Obe skupini sta izvajali enak 12-tedenski strukturiran vadbeni program, ki se je razlikoval izključno po načinu posredovanja. Izidi so bili merjeni pred intervencijo in po njej z goniometrijo, lestvicama NRS in WOMAC, vprašalnikoma IPAQ in SF-12 ter lastnima instrumentoma zadovoljstva in funkcionalne samoocene. Statistična analiza je temeljila na mešani analizi variance.
Rezultati: Interakcijski učinki skupina × čas niso bili statistično značilni pri gibljivosti, bolečini ali kakovosti življenja. Obe skupini sta dosegli klinično relevantna znotraj skupinska izboljšanja gibljivosti (TS: +7,45°; KS: +8,03°) in zmanjšanja bolečine (TS: -1,75; KS: -1,98 točke NRS). V TS so bila ugotovljena statistično visoko značilna izboljšanja na vseh dimenzijah WOMAC (p < 0,001; ?p2 = 0,195 do 0,410), skupni WOMAC v KS pa ni dosegel statistično zanesljivega izboljšanja. Raven telesne dejavnosti se ni statistično značilno spremenila. Funkcionalna samoocena je statistično značilno napovedala zadovoljstvo (R2 = 0,307; p < 0,001), pri čemer sta bila okorelost in gibljivost najmočnejša napovednika.
Razprava: Odsotnost medskupinskih razlik potrjuje funkcionalno ekvivalenco obeh pristopov in kaže, da je primarni mediator terapevtskega učinka strukturirana vadba in ne njen tehnološki okvir. TS je dosegla statistično zanesljivo izboljšanje skupnega WOMAC in telesne komponente kakovosti življenja, KS pa ne, kar nakazuje klinično relevantno prednost telerehabilitacije pri celovitem funkcionalnem napredku. Odsotnost spremembe telesne dejavnosti kaže, da vadba brez vedenjskih komponent ne zadostuje za preoblikovanje splošnih gibalnih vzorcev.
Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, terapevtska vadba, randomizirano kontrolirano preskušanje, funkcionalna rehabilitacija, kakovost življenja, zadovoljstvo bolnikov
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2026; Ogledov: 84; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,10 MB) |
4. POMEN DELEGIRANJA NALOG ZA KAKOVOSTNO DELOVANJE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJETinkara Strmole, 2026, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Teoretični del diplomske naloge obravnava povezavo med delegiranjem in kakovostjo delovanja zdravstvenih organizacij. Delegiranje je opredeljeno kot proces, pri katerem vodja prenese določene naloge na člane ekipe, pri čemer ohrani odgovornost za končni rezultat. Poudarjen je pomen delegiranja kot orodja za učinkovito razporeditev dela, racionalno rabo kadrovskih virov ter izboljšanje varnosti in kakovosti oskrbe pacientov. Teoretični okvir vključuje opredelitev organizacijske strukture javnih zdravstvenih institucij v Sloveniji, pomen kompetenčnega pristopa, komunikacije in vodenja ter mednarodne standarde kakovosti (ISO 9001, EFQM, ZZKZ). Delegiranje je obravnavano kot ključni element kulture kakovosti in učinkovitega timskega dela. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med delegiranjem in kakovostjo delovanja organizacije.
Metodologija: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih s šestimi zdravstvenimi delavci različnih profilov in hierarhičnih ravni, ki se pri svojem delu redno srečujejo z delegiranjem nalog. Instrument je vključeval kombinacijo 10-stopenjske Likertove lestvice in vprašanj odprtega tipa, kar je omogočilo pridobitev kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. Teoretični del je bil podprt z znanstveno literaturo iz baz PubMed, COBISS in univerzitetnega repozitorija ter s pravnimi akti s področja kakovosti v zdravstvu.
Rezultati: Rezultati kažejo, da so intervjuvanci dobro seznanjeni s standardi kakovosti (povprečna ocena 8/10) in da delegiranje pozitivno vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe (8,7/10). Delegiranje je povezano z nižjo stopnjo stresa pri delu, medtem ko večje število članov ekipe in kompleksnejše naloge povečujejo odgovornost vodij. Udeleženci so izpostavili, da jasno razdeljene naloge izboljšajo pretočnost dela, zmanjšajo število napak in omogočajo, da se zaposleni osredotočijo na naloge, ki ustrezajo njihovim kompetencam. Med najpogostejšimi ovirami so navedli pomanjkanje komunikacije, nezadostno usposobljenost in strah pred izgubo nadzora.
Razprava: Analiza potrjuje, da učinkovito delegiranje pozitivno vpliva na počutje zaposlenih, zmanjšuje izgorelost in prispeva k višji kakovosti zdravstvene oskrbe. Ključna vloga vodij je v usklajevanju dela, nadzoru nad izvedbo in ohranjanju odgovornosti za rezultate tima. Delegiranje je učinkovito le, če je podprto s standardiziranimi postopki, jasnimi komunikacijskimi kanali in stalnim izobraževanjem. Raziskava poudarja potrebo po oblikovanju organizacijske kulture zaupanja, sistematičnih protokolov in podpornih mehanizmov za preprečevanje preobremenjenosti vodij. S tem delegiranje postane temelj za dolgoročno izboljšanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih organizacij.
Ključne besede: delegiranje, zdravstvena organizacija, kakovost oskrbe, vodenje, timsko delo
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 152; Prenosov: 3
Celotno besedilo (974,32 KB) |
5. Pomen družbene vključenosti na kakovost življenja starostnikovŠpela Pust, 2026, ni določena Opis: Izhodišča: Staranje prebivalstva je eden izmed megatrendov in predstavlja izziv sodobne družbe. Zaradi vse daljše življenjske dobe ni več poudarka na dolžini, ampak na kakovosti življenja. Kakovost življenja je generičen koncept, ki ga lahko opredelimo kot zadovoljstvo s svojim življenjem. Sestavljajo ga telesno zdravje, psihično počutje in stopnja družbene vključenosti. Družbena vključenost je proces, s katerim lahko ljudje izpolnimo potrebo po samoaktualizaciji ter imamo stike z ostalimi. Namen raziskave diplomske naloge je ugotoviti pomen družbene vključenosti na kakovost življenja starostnikov.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest starostnikov iz različnih socialnih okolij. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima družbena vključenost velik pomen za kakovost življenja starostnikov. Intervjuvanci so izpostavili druženje, pogovor in obkroženost z ljudmi. Skoraj vsi intervjuvanci so svojo družbeno vključenost ocenili pozitivno, le ena intervjuvanka negativno. Stiki z družino in prijatelji so se najpogosteje odvijali kot obisk ali telefoniranje vsak dan ali vsak drugi dan. Največ so se udeleževali organiziranih dejavnosti (skupinska telovadba, maša, pevski zbor), gledali televizijo ali poslušali radio. Povprečna ocena zadovoljstva z življenjem je bila 8,8.
Razprava: Raziskava je pokazala, da se ugotovitve v večini ujemajo z ugotovitvami strokovne literature. Avtorji poudarjajo, da družbena vključenost prispeva k višjemu zadovoljstvu z življenjem in preprečevanju osamljenosti. Ugotovili smo, da je družbena vključenost subjektivna, saj obkroženost z ljudmi še ne pomeni družbene vključenosti. Omejitve raziskave predstavljajo majhen in namensko izbran vzorec ter omejena dostopnost strokovne literature v slovenščini. Kljub oviram raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: družbena vključenost, kakovost življenja, starostnik.
Ključne besede: družbena vključenost, kakovost življenja, starostnik
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 127; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,22 MB) |
6. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z MULTIPLO SKLEROZONik Jerič, 2026, ni določena Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je kronična nevrodegenerativna bolezen, ki najpogosteje prizadene mlade odrasle in povzroča postopno okvaro centralnega živčnega sistema. Bolezen se kaže z raznolikimi nevrološkimi simptomi, kot so utrujenost, motnje gibanja, mišična oslabelost ter psihične težave, kar pomembno vpliva na kakovost življenja pacientov. Zaradi nepredvidljivega poteka bolezni in raznolikosti simptomov je obravnava pacientov kompleksna ter zahteva individualiziran in multidisciplinarni pristop zdravstvene nege. Namen raziskave je bil raziskati pomen in potrebe po zdravstveni negi pri pacientu z multiplo sklerozo.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki so bili zbrani s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da multipla skleroza pomembno vpliva na fizično in psihično stanje pacientov ter na njihovo stopnjo samostojnosti. Najpogosteje so bile izpostavljene težave, kot so utrujenost, težave s hojo, mišična oslabelost ter psihične težave, kot so depresija in anksioznost. Pacienti se z napredovanjem bolezni soočajo predvsem z uporabo različnih prilagoditev, pripomočkov za gibanje ter rednimi počitki. Pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni ima podpora družine in bližnjih, medtem ko so izkušnje z vključevanjem v društva različne. Večina pacientov sodeluje z nevrologi, medicinskimi sestrami in fizioterapevti ter ocenjuje zdravstveno obravnavo kot ustrezno, čeprav so bile izpostavljene tudi predolge čakalne dobe in potreba po boljšem usklajevanju zdravstvenih storitev.
Razprava: Ugotovili smo, da se potrebe pacientov z multiplo sklerozo med posamezniki pomembno razlikujejo in se s potekom bolezni spreminjajo. Pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni ima podpora v domačem okolju, predvsem s strani družine, ter vključevanje v zdravstveni sistem preko multidisciplinarnega pristopa. Pacienti so večinoma zadovoljni z zdravstveno nego, vendar poudarjajo pomen zgodnje podpore ob postavitvi diagnoze ter večje dostopnosti določenih zdravstvenih storitev, zlasti fizioterapije. Rezultati poudarjajo pomen individualizirane zdravstvene nege, ki se prilagaja stanju in potrebam posameznega pacienta.
Ključne besede: multipla skleroza, zdravstvena nega, pacient, multidisciplinarni pristop, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 166; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,19 MB) |
7. Kakovost vsakdanjega življenja zdravstvenih delavcevSara Kambič, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kakovost življenja vsak posameznik doživlja drugače. Zdravstveni delavci se pri svojem delu
pogosto srečujejo s fizičnimi, psihičnimi in čustvenimi obremenitvami, zato je potrebno nameniti veliko
pozornosti njihovemu vsakdanjemu življenju. Namen raziskave je zagotoviti celovito analizo doživljanja
kakovosti življenja zdravstvenih delavcev in bolje razumeti, kako se soočajo z izzivi, ki izhajajo iz
zahtevnega delovnega okolja. Cilj je prepoznati glavne dejavnike, ki vplivajo na njihovo kakovost in
ugotoviti, kje bi bile potrebne izboljšave.
Metode: Uporabili smo kvalitativno metodo, in sicer poglobljene delno strukturirane intervjuje. V
raziskavi je sodelovalo dvajset zdravstvenih delavcev različnih profilov, in sicer na primarni ravni
zdravstvene dejavnosti. Intervjuje smo izvedli v za to primernih prostorih zavoda, nato pa smo posnetke
prepisali in jih analizirali s tematskim kodiranjem.
Rezultati: Rezultati kažejo, da zdravstveni delavci kakovost svojega vsakdanjega življenja najbolj
povezujejo z delno obremenitvijo, količino stresa, ki ga doživljajo, in s težavami pri usklajevanju
poklicnega ter zasebnega življenja. Najpogosteje omenjajo hiter tempo dela, preobremenjenost in
psihično utrujenost. Kot podporne dejavnike pa izpostavljajo podporo sodelavcev in dobro vzdušje v
timu.
Razprava: Rezultati raziskave razkrivajo, da bi zdravstvenim delavcem zelo pomagalo, če bi imeli boljše
delovne pogoje ter več podpore pri spopadanju s stresom in preprečevanju izgorelosti. Pomembno je,
da je delo dobro organizirano in razporedi čim bolj predvidljivi. Veliko vlogo imajo tudi dobra
komunikacija in podpora sodelavcev ter nadrejenih. Z večjo podporo in spodbujanjem zdravega
življenjskega sloga bi lahko močno pripomogli k lažjemu spopadanju z delovnimi zahtevami in ohranjanju
boljšega ravnovesja med službo in zasebnim življenjem.
Ključne besede: Kakovost, zdravstveni delavci, vsakdanje življenje, delovno okolje, zasebno življenje.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 137; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,39 MB) |
8. Upoštevanje kazalnikov kakovosti v procesu zdravstvene negeKlara Pajk, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kakovost zdravstvene nege je pomemben del zdravstvene obravnave, pri čemer imajo kazalniki kakovosti ključno vlogo pri spremljanju, vrednotenju in izboljševanju dela v zdravstveni negi. V praksi se pojavljajo izzivi pri razumevanju in uporabi kazalnikov kakovosti, zato je namen raziskave preučiti upoštevanje in uporabo kazalnikov kakovosti v procesu zdravstvene nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z medicinskimi sestrami, zaposlenimi na različnih področjih zdravstvene nege. Vzorec raziskovanja je bil namenski. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da medicinske sestre kazalnike kakovosti razumejo kot objektivno in merljivo orodje za spremljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvene nege. Najpogosteje uporabljani kazalniki se nanašajo na varnost pacientov, zadovoljstvo pacientov, preprečevanje okužb, padcev ter razjed zaradi pritiska. Spremljanje kazalnikov poteka sproti ali periodično. Najpogostejši oviri sta pomanjkanje časa in kadra.
Razprava: V raziskavi smo obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so pojasnila razumevanje in uporabo kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi, ovire pri uporabi in možnosti za izboljšave. Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre prepoznavajo pomen kazalnikov kakovosti, vendar njihovo učinkovito uporabo omejujejo organizacijski in kadrovski dejavniki. Predlagane izboljšave vključujejo večjo vključenost medicinskih sester, standardizacijo postopkov, poenostavitev dokumentiranja, izboljšanje informacijskih sistemov ter učinkovitejše povratne informacije.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvena nega, medicinske sestre, kakovost zdravstvene obravnave, varnost pacientov
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 104; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,14 MB) |
9. Kakovost življenja pacientov po možganski kapiMojca Horvat Trunkelj, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Možganska kap je ena najpogostejših bolezni ter razlog za invalidnost ne glede na starost, spol ali raso, katere posledica je lahko smrt. Bolezen pa ne prizadene samo bolnika, temveč predstavlja veliko breme za svojce, hkrati pa tudi zdravstveni sistem. Namen magistrskega dela bo na podlagi strokovne in znanstvene literature proučiti, raziskati in opisati možgansko kap ter s pomočjo anketnega vprašalnika dobiti informacije, kako možganska kap vpliva na kakovost življenja.
Metode: Za izdelavo magistrskega dela je bila uporabljena kvantitativna neeksperimentalna metoda s statistično analizo podatkov. Podatke za namen raziskave smo zbrali s pomočjo anketiranja. V vzorec smo vključili osebe po preboleli možganski kapi. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Anketo smo preko e-pošte poslali Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da možganska kap izrazito prizadene kakovost življenja, predvsem na področju mobilnosti in čustvenega blagostanja, pri čemer imajo posamezniki z več prebolelimi kapmi slabše izide in nižjo stopnjo samostojnosti. Med spoloma glede telesne bolečine ni bilo ugotovljenih pomembnih razlik. Vpliva starosti na kakovost življenja ni bilo mogoče zanesljivo potrditi.
Razprava: Možganska kap izrazito zmanjša kakovost življenja na telesni, psihološki in socialni ravni, saj povzroča motnje gibanja, zmanjšano samostojnost, kognitivne težave ter pogoste občutke depresije. Rehabilitacija ima ključno vlogo pri izboljšanju funkcionalnosti in splošnega počutja. Vpliv spola in starosti ni povsem jasen, saj lahko z ustrezno, individualno prilagojeno obravnavo tudi starejši posamezniki dosežejo pomembno izboljšanje.
Ključne besede: Možganska kap, rehabilitacija, SF-36, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 98; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,13 MB) |
10. Pomen procesa zdravstvene nege za kakovostno obravnavo pacientaDalibor Pančić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Proces zdravstvene nege vsakodnevno izvajajo izvajalci zdravstvene nege in pri tem skušajo ohranjati kakovost obravnave pacienta po najboljših močeh. Ravno rezultat obravnave je odvisen od kakovosti same izvedbe; boljše izide zdravstvene obravnave dosežemo z različnimi ukrepi za zagotavljanje in izboljševanje kakovosti. Namen raziskave je opredeliti pomen procesa zdravstvene nege za kakovostno obravnavo pacienta.
Metodologija: Za raziskavo smo pridobili podatke s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature, ki smo jih v nadaljnjem koraku analizirali. V raziskavo smo vključili domačo in tujo znanstveno literaturo, ki proučuje kakovost v zdravstveni negi, vlogo procesa zdravstvene nege in povezanost procesa zdravstvene nege s kakovostno obravnavo pacienta. Zadetke literature smo iskali v brezplačno dostopnih bibliografskih bazah (Google Učenjak, PubMed, COBISS, DKUM in Cochrane). Uporabili smo vključitvene kriterije, in sicer: leto objave članka (objava od 2014 do vključno 2025, saj gre za razmeroma kratko časovno obdobje in so najnovejše raziskave izredno pomembne), jezik (slovenski in angleški jezik), prosta dostopnost članka v celotnem obsegu, vsebinska ustreznost in ključne besede (v slovenskem jeziku: kakovost v zdravstvu, proces zdravstvene nege, pacient; v angleškem jeziku pa: quality in healthcare, nursing process, patient). Pri iskanju smo ključne besede v iskalnik posamezne bibliografske baze vpisali v istem vrstnem redu tako v slovenščini kot tudi v angleščini in pri tem uporabili Boolov operator: »IN« oz. »AND«.
Rezultati: Pri pregledu literature smo identificirali skupno 296 zadetkov, po pregledu naslovov in izvlečkov pa izbrali 22 zadetkov, ki smo jih natančno prebrali. V končno analizo smo vključili 14 zadetkov, s pomočjo katerih smo odgovorili na naša raziskovalna vprašanja.
Razprava: Medicinska sestra začne izvajati proces zdravstvene nege že ob prvem stiku s pacientom, pri katerem ugotavlja stopnjo njegove samooskrbe za izvajanje vseh 14 življenjskih aktivnosti. Za izvajanje kakovostne obravnave mora zagotoviti varnost pacienta, ki predstavlja enega od kazalnikov kakovosti. Zdravstvene organizacije s številnimi ukrepi zagotavljajo in izboljšujejo kakovost na področju zdravstva. Najbolj pogost ukrep je usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, kjer ima varnostna kultura v procesu zdravstvene nege pomembno vlogo. Proces zdravstvene nege izboljšuje kakovost obravnave pacienta, saj lahko druge zdravstvene službe na podlagi njegove dobre in sistematične izvedbe izvajajo svoje postopke in posege, kar posledično pripomore k celostni obravnavi pacienta.
Ključne besede: kakovost v zdravstvu, proces zdravstvene nege, pacient
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 105; Prenosov: 1
Celotno besedilo (942,19 KB) |
