1. Kakovost življenja starejših odraslih z motnjo v duševnem razvoju v institucionalnem varstvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSonja Topolovec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Staranje oseb z motnjo v duševnem razvoju (MDR) prinaša posebne izzive, zlasti v institucionalnem okolju, kjer kakovost življenja pomembno vpliva na njihovo dobrobit. Diplomsko delo obravnava doživljanje kakovosti življenja starejših odraslih oseb z MDR v institucionalnem varstvu in preučuje dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu, občutku vključenosti ter samostojnosti. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 13 starejših odraslih oseb z MDR in 3 zaposleni v institucionalnem okolju Varstveno-delovnega centra Polž Maribor. Intervjuji so bili prepisani in ročno kodirani v programu Microsoft Word, ključne pomenske enote pa so bile razvrščene v širše tematske kategorije. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so kakovost življenja v instituciji oblikovali predvsem odnosi s strokovnimi delavci, dostopnost podpore, vsakodnevne aktivnosti, občutek varnosti in možnosti za samostojnost. Uporabniki so izrazili zadovoljstvo ob vključevanju v smiselne aktivnosti in ob podpori zaposlenih, hkrati pa so izpostavili tudi težave, povezane z omejenimi možnostmi odločanja in pomanjkanjem raznolikih dejavnosti. Razprava: Raziskava potrjuje, da je kakovost življenja starejših oseb z MDR v institucionalnem okolju odvisna od kombinacije osebnih značilnosti in institucionalnih dejavnikov. Rezultati nakazujejo potrebo po individualiziranem pristopu, večjem spodbujanju samoodločanja in oblikovanju okolja, ki krepi občutek dostojanstva t socialne vključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju potreb te ranljive skupine ter ponujajo smernice za izboljšanje praks v institucionalnem varstvu.
Ključne besede: kakovost življenja, motnja v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, staranje, socialni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 45; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Diagnosticiranje celiakije pri odraslem: specifični simptomi, diagnostične metode in vpliv na kakovost življenja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaAleksandra Topler, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Celiakija je kronična avtoimunska bolezen, ki se pojavi pri genetsko dovzetnih posameznikih po zaužitju glutena – beljakovine, prisotne v pšenici, ječmenu in rži. Imunski odziv povzroči poškodbe sluznice tankega črevesa, kar vodi v moteno absorpcijo hranil in številne zdravstvene zaplete. Zaradi raznolikih in pogosto nespecifičnih simptomov je diagnoza pogosto postavljena z zamudo, kar negativno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Metode dela: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 171 odraslih oseb s potrjeno diagnozo celiakije v Sloveniji. Cilj raziskave je bil proučiti simptome pred postavitvijo diagnoze, vpliv bolezni na vsakdanje življenje in stopnjo ozaveščenosti o bolezni v družbi. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so bili med najpogostejšimi simptomi pred diagnozo napihnjenost (74 %), bolečine v trebuhu (66 %) in driska (53 %). Večina anketirancev je bila diagnosticirana pri gastroenterologu. Bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja, zlasti pri prehranjevanju zunaj doma, potovanjih in psihosocialnem funkcioniranju. Večina sodelujočih ocenjuje, da je splošna ozaveščenost javnosti o celiakiji nezadostna. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da zaradi nespecifičnih simptomov pogosto prihaja do zamude pri diagnosticiranju celiakije. Rezultati poudarjajo potrebo po boljši prepoznavi simptomov s strani zdravstvenih delavcev, večji ozaveščenosti v javnosti in boljši sistemski podpori bolnikom za izboljšanje njihovega vsakdanjega ter psihosocialnega funkcioniranja.
Ključne besede: celiakija, diagnoza, brezglutenska dieta, kakovost življenja, odrasli bolniki, osveščenost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 45; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Rak in spolnostStaša Đukić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rak je kompleksna bolezen, ki pomembno vpliva na fizično, psihološko in socialno
življenje posameznika. Eden izmed pogosto spregledanih vidikov življenja bolnikov z rakom
je spolnost. Spolnost je osnovna človekova potreba, ki pomembno prispeva h kakovosti
življenja, samopodobi, partnerski povezanosti in psihološkemu ravnovesju. Namen diplomske
naloge je raziskati, kako bolezen rak vpliva na spolnost, ter predstaviti glavne fiziološke in
psihološke spremembe, ki jih prinašata bolezen in zdravljenje.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih
besed v slovenskem in angleškem jeziku: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi,
kakovost življenja. Za iskanje virov smo uporabili mednarodne podatkovne baze: PubMed,
APA PsycNet, Google Scholar in COBISS. Z diagramom PRIZMA smo prikazali proces
izločevanja zadetkov. Delo temelji na pregledu domače in tuje literature, objavljene med letoma
2014 in 2024. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih
kategorij.
Rezultati: Pri iskanju v bazah smo identificirali skupno 309 zadetkov. S selekcijo po
vključitvenih kriterijih smo izločili podvojene zapise, nerelevantne teme, vsebine brez polnega
besedila in nerecenzirane prispevke. Za končno analizo smo izbrali 12 najrelevantnejših
strokovnih člankov. Vključili smo znanstvene in strokovne članke, objavljene od leta 2014 do
leta 2024, ki so bili prosto dostopni na spletu v obsegu celotnega besedila. Z izvedbo
kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 22 vsebinskih kod, ki smo jih združili v
5 kategorij. V pregled smo vključili 5 sistematičnih pregledov literature, 1 posamično presečno
študijo, 2 posamični poglobljeni kvalitativni študiji in 4 mnenja strokovnjakov.
Razprava: Zdravljenje raka pogosto povzroča različne spolne motnje, kot so zmanjšan libido,
erektilne težave, vaginalna suhost in bolečina pri spolnosti. Raziskave so potrdile, da
medicinske sestre pomembno prispevajo k prepoznavanju teh težav, iniciranju pogovora in
podpori bolnikom. Hkrati so se pokazale izrazite komunikacijske ovire, med katerimi izstopajo
pomanjkanje znanja, zadrega, časovne omejitve in kulturne razlike. Na podlagi pregleda
literature ugotavljamo, da je obravnava spolnosti bolnikov z rakom še vedno pomanjkljivo
vključena v klinično prakso, predvsem zaradi pomanjkanja samozavesti in znanja medicinskih
sester. Ugotovitve kažejo tudi na potrebo po bolj sistematičnem pristopu, vključevanju
partnerjev in izboljšanju organizacijskih pogojev, kar bi pomembno prispevalo k boljši
kakovosti življenja bolnikov.
Ključne besede: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 90; Prenosov: 5
Celotno besedilo (886,68 KB) |
4. Vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnaveKlara Zadrgal, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana.
Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu.
Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 100; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. Profesionalna in terapevtska komunikacija v psihiatrični zdravstveni negiGeorge Denić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Profesionalna in terapevtska komunikacija predstavlja temelj kakovostne zdravstvene obravnave v psihiatrični zdravstveni negi, saj pomembno vpliva na vzpostavljanje terapevtskega odnosa, varnost pacientov in zadovoljstvo v procesu zdravljenja. Delo z osebami z duševnimi motnjami poteka v zahtevnem in pogosto nepredvidljivem okolju, kjer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, podpornega in zaupanja vrednega terapevtskega okolja. Učinkovita komunikacija omogoča boljše razumevanje pacientovih potreb, zmanjšuje nesporazume, preprečuje konflikte in prispeva k večji kakovosti obravnave. Kljub prepoznanemu pomenu komunikacije se v klinični praksi pogosto pojavljajo različne ovire, ki otežujejo njeno dosledno izvajanje. Namen diplomskega dela je raziskati pomen terapevtske in profesionalne komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi ter preučiti, kako se učinkovita komunikacija odraža na kakovost obravnave, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu dela. S pomočjo empirične raziskave želimo prispevati k boljšemu razumevanju vloge komunikacije v psihiatrični praksi in izpostaviti področja, kjer so potrebne izboljšave in dodatna strokovna usposabljanja.
Metode: V diplomskem delu je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zaposlenim v psihiatrični zdravstveni negi. Raziskovalni vzorec je obsegal 102 anketiranca. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazani v obliki tabel in statistike. Raziskava je bila usmerjena v proučevanje pomena profesionalne in terapevtske komunikacije, uporabe komunikacijskih veščin in tehnik ter dejavnikov, ki vplivajo na kakovost komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci pripisujejo velik pomen jasni in razumljivi verbalni komunikaciji ter neverbalni komunikaciji pri delu s pacienti z duševnimi motnjami. Večina udeležencev se strinja, da aktivno poslušanje, empatija in prepoznavanje čustev pacientov pomembno prispevajo h kakovostnejši obravnavi in večji varnosti pacientov. Raziskava je pokazala tudi, da pomanjkanje časa, čustvena izčrpanost in organizacijske ter prostorske omejitve predstavljajo pomembne ovire pri vzpostavljanju kakovostne komunikacije. Anketiranci so izrazili potrebo po dodatnih strokovnih usposabljanjih s področja profesionalne in terapevtske komunikacije ter poudarili pomen timske komunikacije pri zmanjševanju napak in izboljševanju kakovosti dela.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da ima učinkovita profesionalna in terapevtska komunikacija pomemben vpliv na kakovost oskrbe, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu v psihiatrični zdravstveni negi. Komunikacija se izkazuje kot ključni dejavnik pri gradnji zaupanja, zmanjševanju konfliktov in podpori pacientov skozi celoten proces zdravljenja. Rezultati poudarjajo tudi pomen sistematičnega izobraževanja in organizacijske podpore pri razvijanju komunikacijskih kompetenc med medicinskimi sestrami. Visokokakovostna komunikacija prispeva k boljši terapevtski izkušnji za paciente, hkrati pa podpira strokovno in čustveno blaginjo negovalnega osebja.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna
komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 232; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,02 MB) |
6. Umestitev baznih postaj v prostor ter njihov vpliv na vrednost nepremičnin : magistrsko deloAlja Žmavc, 2012, magistrsko delo Opis: Ohranjanje vidne kakovosti prostora je bistvenega pomena pri umeščanju baznih postaj oziroma tako imenovanih sprejemno oddajnih enot mobilnega telekomunikacijskega omrežja v prostor. Osveščenost na tem področju je čedalje večja. Problematika omenjene teme izhaja predvsem iz zastarele zakonodaje in pomanjkanja regulative na področju ohranjanja naravnih dobrin in dobrin splošnega pomena. Slabosti in posledice se tako kažejo predvsem v vidnem onesnaženju prostora, ki s stolpi baznih postaj, vpliva na tržno ceno nepremičnin. V magistrski nalogi bomo predstavili zakonske vidike umeščanja baznih postaj v prostor ter izpostavili problematiko na tem področju. Ravno tako bomo pogledali zakonsko podlago mejnih sevalnih obremenitvenih vrednosti baznih postaj ter mobilnih aparatov. V nadaljevanju bomo predstavili dve raziskavi. S prvo, ki je bila opravljena med 650 prebivalci Slovenije, smo poskušali ugotoviti vidno zaznavo baznih postaj ter njihov vpliv na vrednost nepremičnin. Druga raziskava je bila opravljena med 56 lastniki nepremičnin, na katerih stojijo stolpi baznih postaj in je obravnavala enako problematiko, kot prva raziskava. Z analizo rezultatov posameznih raziskav in njihovo primerjavo smo poskušali ugotoviti morebitni vpliv stolpov baznih postaj na vrednost in trženje nepremičnin ter podali morebitne predloge na področju zakonskega vidika umeščanja baznih postaj, mejnih sevalnih obremenitvenih vrednosti in ocenjevane vrednosti nepremičnin z baznimi postajami.
Ključne besede: bazna postaja, nepremičnine, trženje, elektromagnetno sevanje, umeščanje, vidno onesnaženje prostora, smotrna raba prostora, vidna kakovost prostora
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 199; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,69 MB) |
7. Kakovost življenja zdravstvenih delavcev zaposlnih v enoti intenzivne terapijeLea Medvešek, 2025, magistrsko delo Opis: Zdravje je temelj kakovostnega in uspešnega življenja ter dela posameznika in organizacije. Vlaganje v zdravje zaposlenih je smiselno, saj zdravi in zadovoljni sodelavci v varnem in spodbudnem okolju delajo bolj učinkovito, redkeje zbolevajo in manj izostajajo z dela. Enota intenzivne terapije je zahtevno in stresno okolje, kjer se zdravijo življenjsko ogroženi bolniki. Zanje skrbi visoko usposobljeno osebje, ki v zahtevnih razmerah sprejema hitre in kompleksne odločitve. Bolniki so pogosto popolnoma odvisni od pomoči zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre vključuje neprekinjen 24-urni nadzor bolnika, sodelovanje pri posegih in upravljanje z medicinskimi napravami. Delo v zdravstveni negi je odgovorno in plemenito, zahteva strokovnost, sočutje, potrpežljivost in predanost. Zaradi zahtevne obravnave, spreminjajočih se potreb bolnikov in sistemskih težav se izvajalci soočajo z izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, njihovo počutje in izide zdravljenja.
Ključne besede: zdravstveni delavci, kakovost življenja, enota intenzivne terapije, zdravje, izčrpanost
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2025; Ogledov: 365; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. Pacientova ocena zdravstvene obravnave po transplantaciji ledviceSilvija Sodič, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Transplantacija ledvice je najuspešnejša oblika zdravljenja končne ledvične
odpovedi, saj pacientom omogoča daljše preživetje in boljšo kakovost življenja kot dializa. Po
presaditvi se pacienti soočajo z izzivi, povezanimi z življenjem z novo ledvico, dolgotrajnim
jemanjem imunosupresivnih zdravil ter potrebo po kontinuirani zdravstveni obravnavi. Namen
raziskave je bil oceniti, kako pacienti doživljajo zdravstveno obravnavo po transplantaciji
ledvice, ter prepoznati dejavnike, ki prispevajo k uspešnemu okrevanju.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu. Podatke smo zbrali s
polstrukturiranimi intervjuji pri osmih transplantiranih pacientih. Odgovore smo analizirali s
pomočjo tematskega kodiranja in ugotovitve primerjali z obstoječo literaturo.
Rezultati: Udeleženci so zdravstveno obravnavo večinoma ocenili kot zadovoljivo, posebej v
transplantacijski ambulanti. Izpostavili pa so pomanjkljivosti v komunikaciji, prenosu
informacij in usklajevanju med različnimi ravnmi zdravstvenega sistema. Kot ključne
dejavnike okrevanja so navedli podporo svojcev, strokovnost zdravstvenega osebja in lastno
motivacijo. Poročali so o telesnih in psihičnih izboljšavah, a tudi o stranskih učinkih
imunosupresivne terapije, ki vplivajo na vsakdan in samopodobo.
Razprava: Raziskava potrjuje, da pacienti prepoznavajo pomen kontinuirane podpore, jasne
komunikacije in enotnih navodil zdravstvenih delavcev. Največ zaupanja uživa
transplantacijska ambulanta, medtem ko primarna in sekundarna raven oskrbe ostajata
šibkejši. Za dolgoročno izboljšanje obravnave so ključne večja koordinacija med izvajalci,
večja dostopnost informacij in okrepljena psihosocialna podpora.
Ključne besede: Transplantacija ledvice, zdravstvena obravnava, imunosupresivna terapija, pacientova ocena, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,46 MB) |
9. Vloga medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blataUrška Lesar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Inkontinenca urina in blata pri starostnikih predstavlja pomemben zdravstveni in socialni problem, ki vpliva na kakovost življenja, samopodobo, socialno vključenost in psihološko počutje pacientov. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blata.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z uporabo tehnike polstrukturiranih intervjujev. V raziskavi je sodelovalo deset medicinskih sester, ki so bile izbrane z namenskim vzorčenjem. Podatki so bili zbrani, transkribirani, kodirani in analizirani z uporabo vsebinske analize, pri čemer so bili dosledno upoštevani etični standardi raziskovanja, vključno z načelom prostovoljnosti, anonimnosti in zaupnosti udeležencev.
Rezultati: Medicinske sestre svojo vlogo dojemajo predvsem kot celostno, strokovno, empatično in pomembno. Prepoznavajo simptome inkontinence, izvajajo preventivne in terapevtske ukrepe, svetujejo glede pripomočkov, izobražujejo paciente in svojce ter nudijo psihološko podporo. Ugotovili smo, da inkontinenca negativno vpliva na samopodobo, povzroča sram, socialno izolacijo, zmanjšanje aktivnosti, težave s spanjem in finančne obremenitve.
Razprava: Rezultati poudarjajo pomen individualnega in celostnega pristopa pri obravnavi oseb z inkontinenco ter potrebo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester na tem področju. Predlagane izboljšave vključujejo povečanje kadrovskih zmogljivosti, več časa za celostno obravnavo, uporabo kakovostnejših pripomočkov, izobraževanje zaposlenih in svojcev ter destigmatizacijo inkontinence v družbenem in strokovnem okolju.
Ključne besede: Inkontinenca, medicinske sestre, starostniki, kakovost življenja, psihološka podpora.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 331; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,32 MB) |
10. |
