Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Zaradi vse daljše življenjske dobe in dolgoživosti slovenske družbe se povečuje delež starejših odraslih, ki se zaradi pridruženih fizičnih, duševnih ali psihosocialnih dejavnikov v okviru svojega zdravja soočajo z oteženim doseganjem želene kakovosti življenja. V ospredje magistrskega dela smo zato postavili starejšega človeka in proučili razumevanje koncepta kakovosti življenja skozi perspektivo zdravja v lokalnem okolju. Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Podatke smo analizirali z relevantnimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavo je bilo vključenih 200 starejših odraslih iz občine Središče ob Dravi, starih od 65 do 95 let. Kot anketni vprašalnik je bil uporabljen validiran vprašalnik WHOQOL 1995. Razprava: V raziskavi smo z demografskimi determinantami ugotavljali, ali obstajajo razlike v razumevanju koncepta kakovosti življenja in zdravega staranja med starejšimi odraslimi v lokalnem okolju. Ugotovili smo, da so anketiranci, stari do 74 let, bolj zadovoljni s svojim duševnim zdravjem kot tisti, stari 75 let ali več. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med nižjo izobrazbo in nižjim zadovoljstvom z duševnim zdravjem. Prav tako smo ugotovili, da obstaja povezanost med konceptom zdravja in kakovostjo življenja ter med konceptom zdravja in konceptom zdravega staranja starejših odraslih v lokalnem okolju Zaključek: Vzdrževanje ustrezne stopnje kakovosti življenja pri starejših odraslih je potrebno z vidika posameznika, družine, družbe in zdravstvenega varstva. Starostne bolezni povzročijo upad telesnih in duševnih funkcij ter posledično oteženo zmožnost opravljanja vsakodnevnih življenjskih dejavnosti, izgubo vlog v družbi in občutka življenjske izpopolnjenosti ter oteženo samooskrbo.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravo staranje, aktivno staranje
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 41; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V diplomskem delu sem uporabil znanja, ki sem jih pridobil na visokošolskem strokovnem študiju Management poslovnih sistemov. Podrobno sem preučil predmeta Inženiring kakovosti in Management, krovne dokumente, kot je Strategija poslovne odličnosti Slovenije do leta 2030 in pristojno zakonodajo. Predstavil sem, kaj sploh pomeni poslovna odličnost in različne modele ocenjevanja odličnosti pri nas in v svetu. Osredotočil sem se na najvišjo nagrado za poslovno odličnost v Sloveniji in ugotavljal stanje organizacij, ki so bile v zadnjih dveh desetletjih prejemniki teh nagrad. Nadalje so me zanimale posledice, ki jih bo imel leta 2022 sprejet Zakon o debirokratizaciji, saj ta ukinja nekaj desetletij veljaven Zakon o Priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost. Preučil sem kakšen vpliv bo imelo ukinjanje razpisov in ocenjevanj na doseganje odličnosti in zagotavljanje kakovosti tako v zasebnih podjetjih kot v javnih organizacijah. V diplomski nalogi sem se lotil raziskave, s katero sem dobil odgovore od finalistov, prejemnikov nagrad za odličnost, kot od tistih organizacij, ki se na razpise niso prijavili ali so iz natečajev izpadli kot finalisti. Zanimala me je tako dodana vrednost nagrade za odličnost kot prizadevanja organizacij po nadgraditvi in zviševanju odličnosti tudi po ukinitvi nagrade.
Ključne besede: poslovna odličnost, nagrada, kakovost, debirokratizacija
Objavljeno v ReVIS: 27.08.2025; Ogledov: 160; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Paliativna oskrba starostnikov z napredovalo demenco je celosten pristop, ki ni omejen zgolj na zdravljenje simptomov, temveč vključuje medicinske, psihosocialne ter duhovne vidike oskrbe. Napredovanje bolezni postopoma vpliva na bolnikove kognitivne in telesne sposobnosti, kar otežuje komunikacijo ter sprejemanje odločitev o oskrbi. Zaradi tega postaja vnaprejšnje načrtovanje oskrbe izjemno pomembno. Raziskovalno vprašanje diplomskega dela se osredotoča na ključne pristope paliativne oskrbe starostnikov z napredovalo demenco ter na vlogo interdisciplinarnega tima in družinskih članov pri zagotavljanju kakovostne oskrbe. Analiza obstoječe literature kaže, da celosten pristop izboljšuje kakovost življenja bolnikov in hkrati zmanjšuje obremenitev njihovih oskrbovalcev. Kljub temu so dostopnost in enotne smernice paliativne oskrbe za to ranljivo skupino še vedno pomanjkljivo raziskane. Rezultati raziskave potrjujejo, da je uspešna paliativna oskrba starostnikov z demenco odvisna od zgodnjega načrtovanja, prilagojene komunikacije ter podpore svojcem in zdravstvenemu osebju. V prihodnje bi bile potrebne dodatne raziskave, ki bi prispevale k razvoju enotnih smernic in izboljšanju dostopnosti paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, starostniki, napredovala demenca, etična vprašanja, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 18.08.2025; Ogledov: 211; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1008,12 KB)

Opis: življenja bolnika na hemodializi in bolnika na peritonealni dializi in ali je kakovost življenja bolnikov, ki se zdravijo s hemodializo, boljša v primerjavi z življenji bolnikov, zdravljenih s peritonealno dializo. Metoda: sistematično smo pregledali literaturo domačih in tujih avtorjev s področja kvalitete življenja bolnikov, zdravljenih s hemodializo in peritonealno dializo, pri čemer smo uporabili strukturiran pregled literature po navodilih PRISMA. Pri iskanju smo uporabljali naslednje ključne besede: kakovost življenja bolnika, hemodializa, peritonealna dializa, primerjava hemodialize in peritonealne dialize. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, Google učenjak, Science Direct, Mendeley in Cobiss. Kot kriterije smo uporabili v celoti dostopne članke in leto objave 2014 do 2024. Rezultati: za namen naše raziskave smo pregledali 25 strokovnih člankov. Naredili smo primerjavo člankov in skušali ugotoviti, kakšna je kakovost življenja bolnikov, zdravljenih s hemodializo in peritonealno dializo, ter ali je kakovost življenja bolnikov, zdravljenih s hemodializo, boljša v primerjavi z bolniki zdravljeni s peritonealno dializo. Na koncu smo s pomočjo analizne metode dela zbrali rezultate raziskav in jih povzeli. Razprava: hemodializa in peritonealna dializa bolnikom in njihovim družinam predstavljata breme, obe vplivata na njihovo kakovost življenja, vendar vsaka na svoj način. Ne moremo z gotovostjo trditi, da bi ena metoda zdravljenja predstavljala bistveno boljšo kakovost življenja kot druga. Vrsta izbrane dialize vpliva na kakovost življenja glede na omejitve in individualne potrebe bolnika, hkrati pa je pomembno, da se pri izbiri metode upoštevajo bolnikove preference, geografske omejitve in stopnja podpore družine.
Ključne besede: kakovost življenja bolnika, hemodializa, peritonealna dializa, primerjava hemodialize in peritonealne dialize
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2025; Ogledov: 314; Prenosov: 6
Celotno besedilo (768,81 KB)

Opis: Izhodišča: Magistrsko delo raziskuje pravno ureditev in delovanje (upravnega) inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem slovenskega Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992) ter vlogo te vrste nadzora v celotnem sistemu nadzora nad zdravstveno dejavnostjo v Sloveniji. Metode: Po proučitvi organiziranosti in pooblastil inšpekcijskih organov, ki nadzorujejo izvajanje Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992), empirična raziskava analizira programske dokumente in poročila o delu inšpekcijskih organov v letih 2021–2023 ter sodne odločbe v zvezi z inšpekcijskim nadzorom nad izvajanjem Zakona o zdravstveni dejavnosti od njegove uveljavitve v letu 1992. Rezultati: Čeprav so bile določbe o inšpekcijskem nadzoru dodane v Zakon o zdravstveni dejavnosti (1992) šele z enajsto novelo zakona leta 2017, se je inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona izvajal že prej na podlagi drugih predpisov, na primer o zdravstveni inšpekciji (iz let 1973 in 1999) in o prepovedi dela na črno (iz let 2000 in 2014). Razprava: Pomen inšpekcijskega nadzora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (1992) se je zmanjšal na tistih področjih, ki so bila naknadno podrobneje urejena v posebnih zdravstvenih ali drugih predpisih (na primer zdravniška služba, splošno varstvo osebnih podatkov, javna raba slovenščine). Ključnega pomena pa ostaja inšpekcijski nadzor nad dovoljenji za opravljanje zdravstvene dejavnosti in licencami zdravstvenih delavcev, kar bistveno prispeva k zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, Zakon o zdravstveni dejavnosti, kakovost v zdravstvu, Slovenija, vrste nadzora v zdravstvu.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 377; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,82 MB)