Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja zdravstvenih delavcev zaposlnih v enoti intenzivne terapije
Lea Medvešek, 2025, ni določena

Opis: Zdravje je temelj kakovostnega in uspešnega življenja ter dela posameznika in organizacije. Vlaganje v zdravje zaposlenih je smiselno, saj zdravi in zadovoljni sodelavci v varnem in spodbudnem okolju delajo bolj učinkovito, redkeje zbolevajo in manj izostajajo z dela. Enota intenzivne terapije je zahtevno in stresno okolje, kjer se zdravijo življenjsko ogroženi bolniki. Zanje skrbi visoko usposobljeno osebje, ki v zahtevnih razmerah sprejema hitre in kompleksne odločitve. Bolniki so pogosto popolnoma odvisni od pomoči zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre vključuje neprekinjen 24-urni nadzor bolnika, sodelovanje pri posegih in upravljanje z medicinskimi napravami. Delo v zdravstveni negi je odgovorno in plemenito, zahteva strokovnost, sočutje, potrpežljivost in predanost. Zaradi zahtevne obravnave, spreminjajočih se potreb bolnikov in sistemskih težav se izvajalci soočajo z izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, njihovo počutje in izide zdravljenja.
Ključne besede: zdravstveni delavci, kakovost življenja, enota intenzivne terapije, zdravje, izčrpanost
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2025; Ogledov: 47; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
PACIENTOVA OCENA ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE PO TRANSPLANTACIJI LEDVICE
Silvija Sodič, 2025, ni določena

Opis: Izhodišča: Transplantacija ledvice je najuspešnejša oblika zdravljenja končne ledvične odpovedi, saj pacientom omogoča daljše preživetje in boljšo kakovost življenja kot dializa. Po presaditvi se pacienti soočajo z izzivi, povezanimi z življenjem z novo ledvico, dolgotrajnim jemanjem imunosupresivnih zdravil ter potrebo po kontinuirani zdravstveni obravnavi. Namen raziskave je bil oceniti, kako pacienti doživljajo zdravstveno obravnavo po transplantaciji ledvice, ter prepoznati dejavnike, ki prispevajo k uspešnemu okrevanju. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji pri osmih transplantiranih pacientih. Odgovore smo analizirali s pomočjo tematskega kodiranja in ugotovitve primerjali z obstoječo literaturo. Rezultati: Udeleženci so zdravstveno obravnavo večinoma ocenili kot zadovoljivo, posebej v transplantacijski ambulanti. Izpostavili pa so pomanjkljivosti v komunikaciji, prenosu informacij in usklajevanju med različnimi ravnmi zdravstvenega sistema. Kot ključne dejavnike okrevanja so navedli podporo svojcev, strokovnost zdravstvenega osebja in lastno motivacijo. Poročali so o telesnih in psihičnih izboljšavah, a tudi o stranskih učinkih imunosupresivne terapije, ki vplivajo na vsakdan in samopodobo. Razprava: Raziskava potrjuje, da pacienti prepoznavajo pomen kontinuirane podpore, jasne komunikacije in enotnih navodil zdravstvenih delavcev. Največ zaupanja uživa transplantacijska ambulanta, medtem ko primarna in sekundarna raven oskrbe ostajata šibkejši. Za dolgoročno izboljšanje obravnave so ključne večja koordinacija med izvajalci, večja dostopnost informacij in okrepljena psihosocialna podpora.
Ključne besede: Transplantacija ledvice, zdravstvena obravnava, imunosupresivna terapija, pacientova ocena, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 148; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blata
Urška Lesar, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Inkontinenca urina in blata pri starostnikih predstavlja pomemben zdravstveni in socialni problem, ki vpliva na kakovost življenja, samopodobo, socialno vključenost in psihološko počutje pacientov. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blata. Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z uporabo tehnike polstrukturiranih intervjujev. V raziskavi je sodelovalo deset medicinskih sester, ki so bile izbrane z namenskim vzorčenjem. Podatki so bili zbrani, transkribirani, kodirani in analizirani z uporabo vsebinske analize, pri čemer so bili dosledno upoštevani etični standardi raziskovanja, vključno z načelom prostovoljnosti, anonimnosti in zaupnosti udeležencev. Rezultati: Medicinske sestre svojo vlogo dojemajo predvsem kot celostno, strokovno, empatično in pomembno. Prepoznavajo simptome inkontinence, izvajajo preventivne in terapevtske ukrepe, svetujejo glede pripomočkov, izobražujejo paciente in svojce ter nudijo psihološko podporo. Ugotovili smo, da inkontinenca negativno vpliva na samopodobo, povzroča sram, socialno izolacijo, zmanjšanje aktivnosti, težave s spanjem in finančne obremenitve. Razprava: Rezultati poudarjajo pomen individualnega in celostnega pristopa pri obravnavi oseb z inkontinenco ter potrebo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester na tem področju. Predlagane izboljšave vključujejo povečanje kadrovskih zmogljivosti, več časa za celostno obravnavo, uporabo kakovostnejših pripomočkov, izobraževanje zaposlenih in svojcev ter destigmatizacijo inkontinence v družbenem in strokovnem okolju.
Ključne besede: Inkontinenca, medicinske sestre, starostniki, kakovost življenja, psihološka podpora.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Paliativna zdravstvena nega stanovalca v domu starejših občanov
Elma Mehuljić, 2025, diplomsko delo

Opis: Zaradi staranja prebivalstva in porasta kroničnih bolezni se je povečala potreba po paliativni oskrbi v domovih starejših občanov, v katerih se izvajanje pogosto spoprijema z organizacijskimi in s kadrovskimi ovirami. Namen raziskave je bil s sistematičnim pregledom literature preučiti paliativno oskrbo v domu starejših občanov.
Ključne besede: paliativna oskrba, dom starejših občanov, zdravstvena nega, kakovost življenja, interdisciplinarni pristop.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Psihološka podpora pri multipli sklerozi
Marjetka Kos Belaj, 2025, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, ki poleg telesnih simptomov pomembno vpliva tudi na duševno zdravje obolelih. Raziskave kažejo, da več kot polovica oseb z multiplo sklerozo dosega rezultat nad kliničnim pragom za psihološko ogroženost. Najpogostejše psihološke težave vključujejo depresijo, anksioznost, kronični stres, utrujenost in kognitivne motnje, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja. Potrebe po celostni obravnavi kljub razpoložljivosti različnih oblik psihološke podpore ostajajo velike. Namen raziskave je bil z uporabo sistematičnega pregleda literature od leta 2015 do 2025 raziskati psihološko podporo pri multipli sklerozi. Cilji so bili ugotoviti najpogostejše psihološke težave pri osebah z multiplo sklerozo, raziskati najučinkovitejše oblike psihološke pomoči in preveriti dostopnost psihološke pomoči za osebe z multiplo sklerozo. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v bibliografskih bazah: PubMed, Scopus, Web of Science in PsycINFO, ki je zajemal obdobje od leta 2015 do 2025. Uporabljene so bile naslednje kombinacije ključnih iskalnih izrazov: »multipla skleroza«, »psihološke težave«, »duševno zdravje«, »psihološka podpora«, »psihoterapija«, »svetovanje«, »intervencije« in »potrebe« z Boolovimi operatorji AND in OR. Pregled je sprva zajemal 405 zadetkov, od katerih smo na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev izbrali 12 ključnih raziskav za podrobno analizo. Uporabili smo metodo vsebinske analize s tehniko kodiranja in kategoriziranje po glavnih temah. Rezultati: Analiza literature je pokazala, da se osebe z multiplo sklerozo najpogosteje spopadajo z depresijo (do 50 % bolnikov), anksioznostjo (22–40 % bolnikov), kroničnim stresom in kognitivnimi motnjami (do 65 % bolnikov). Med najučinkovitejšimi oblikami psihološke podpore so se izkazale kognitivno vedenjska terapija (srednji učinek na depresijo, g = 0,59), spletni psihološki ukrepi, programi čuječnosti in skupinska terapija. Socialna podpora družine, prijateljev in vrstnikov ter podpora specializiranih organizacij igrajo ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja. Razprava: Raziskave potrjujejo, da so najbolj učinkovite oblike psihološke podpore tiste, ki temeljijo na strukturiranih, dolgoročnih in prilagojenih terapijah. Kombinacija različnih pristopov, vključno s čuječnostjo, svetovanjem in kognitivno vedenjsko terapijo, vodi do subjektivno večje koristnosti. Multidisciplinarne obravnave z vključevanjem kliničnih psihologov, psihiatrov in specializiranih medicinskih sester kažejo največjo vrednost.
Ključne besede: multipla skleroza, psihološka podpora, depresija, kognitivno vedenjska terapija, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2025; Ogledov: 367; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
7.
Vloga medicinske sestre pri izboljšanju kakovosti življenja onkološkega bolnika
Urška Pikš, 2025, diplomsko delo

Opis: Rakava obolenja tako v Sloveniji kot v svetu predstavljajo velik javnozdravstveni izziv sodobnega časa. Rak ne prizadene le telesne podobe bolnika, ampak ima velike posledice tudi na psihološkem, socialnem in duhovnem področju posameznika. Diagnoza rak je velika prelomnica v življenju, tako za bolnika samega kot za njegovo družino, saj vpliva na vsakodnevno funkcioniranje, samopodobo, odnose in posledično na kakovost življenja. Kakovost življenja je širok pojem, ki zajema posameznikovo subjektivno doživljanje telesnega zdravja, psihičnega počutja in socialnih odnosov. Kakovost življenja je pri onkoloških bolnikih pogosto okrnjena zaradi simptomov bolezni, stranskih učinkov zdravljenja, psiholoških stisk in socialne izolacije. Zato je pomembno, da zdravstvena vzgoja bolnika ni osredotočena le na zdravljenje same bolezni, ampak tudi na kakovost njegovega življenja. Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki ob bolniku preživi večino časa, bolnika pozna najbolje in je pomembna vez med bolnikom, zdravnikom, svojci in podpornimi timi.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja, celostna obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 406; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

8.
Vpliv senzorne integracije na kakovost dnevnega funkcioniranja bolnikov s fibromialgijo : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Patricija Goubar, 2025, doktorska disertacija

Opis: Sindrom fibromialgija (SFM) označuje kronično difuzno bolečino s povezovanjem patofiziološkega mehanizma z disfunkcijo centralnega in perifernega živčnega sistema. Za ugotavljanje potencialne vloge disfunkcije senzorne integracije pri bolnikih s SFM smo izvedli longitudinalno, randomizirano, eksperimentalno študijo z definiranjem razmerja senzorne modulacijske motnje (MSM) in izražanjem simptomatike SFM v perspektivi odkrivanja učinkovitejše obravnave bolnikov. Namensko izbrani vzorec 182 oseb, razdeljen na testno in kontrolno skupino 104 bolnikov s SFM ter primerjalno skupino 78 zdravih preiskovancev, smo izmerili s FIQ (Fibromyalgia Impact Qusetionnaire), AASP (Adolescent Adult Sensory Profile) in PSS (Perceived Stress Scale). Analizo podatkov smo izvedli z Mann-Whitney U in Kruskal-Wallis testom ter Wilcoxonovim preizkusom, povezanost ugotavljali s Pearsonovim hi-kvadratom z Likelihood Ratio, zanesljivost preverili s Cronbach alfa koeficientom, faktorsko analizo s Kaiser-Meyer-Olkin in Bartlettovim χ2 preizkusom, vpliv spremenljivk z linearno regresijo in diskriminantno analizo. Bolniki s FM so poročali o več simptomih, povezanih z MSM. Prisotnost in stopnja MSM pri bolnih je znatno višja, statistično pomembna (p < 0,001) v primerjavi z zdravimi osebami. Vpliv posameznih faktorjev MSM je na izražanje simptomatike SFM statistično značilen (p < 0,001), izraža višje zaznavanje stresa in nižjo psihofizično dnevno kakovost življenja bolnikov v primerjavi z zdravimi osebami. Učinek šestmesečne terapevtske intervencije izraža visok vpliv na redukcijo simptomatike SFM, specifično na bolečino, utrujenost, anksioznost in zaznavanje stresa. Razlike s kontrolno skupino so v vseh kategorijah statistično značilne (p < 0,001). Ugotovitve predstavljajo relevantne mejnike o izhodiščih potencialno novega večdimenzionalnega modela v multidisciplinarnem procesu zdravljenja bolnikov s SFM, z namenom izboljšanja s psihofizičnim zdravjem povezane kakovosti dnevnega funkcioniranja.
Ključne besede: fibromialgija, senzorna integracija, centralna modulacija, kakovost življenja, senzorna preobčutljivost
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 304; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Uporaba IOT za izboljšanje kakovosti življenja : diplomska naloga
Anej Kerševan, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga preučuje, kako internet stvari (IoT) prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter katere dejavnike uporabniki najmočneje upoštevajo pri sprejemanju IoT tehnologij. Teoretični del obravnava koncepte, arhitekture, protokole in varnostne vidike IoT, empirični pa temelji na kvantitativni spletni anketi (N = 72) med uporabniki v Sloveniji. Rezultati kažejo, da skoraj vsi anketiranci uporabljajo vsaj eno pametno napravo (98,6 %), vendar večina svoje poznavanje IoT ocenjuje kot nizko do srednje. Zaupanje v varnost podatkov je zmerno (65,2 %); med ključnimi motivatorji prevladujeta spremljanje zdravja in telesne pripravljenosti ter prihranek energije in stroškov. Največ zanimanja je za rešitve na področju zdravja, pametnega mesta in pametnega doma. Ugotovljen je razkorak med uporabo in razumevanjem IoT naprav. Priporočamo večjo preglednost, poudarek na zasebnosti ter izobraževanje uporabnikov.
Ključne besede: Internet stvari, kakovost življenja, pametne naprave, digitalna pismenost, kibernetska varnost, avtomatizacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 326; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh