Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Postopek dedovanja zadeva vsakega posameznika, bodisi v vlogi zapustnika bodisi kot dediča. V magistrskem delu so jedrnato obravnavani ključni pojmi dedovanja, vključno z dedičem, nujnim dedičem, nujnimi deleži ter instituti omejitve in izključitve pravice do nujnega deleža. Zapustnik lahko s premoženjem v času svojega življenja prosto razpolaga, lahko ga sam v celoti potroši, ga odtuji ali podari, pri sklepanju pogodbenih razmerij pa lahko svobodno izbira pogodbenega partnerja. Kljub temu ga Zakon o dedovanju omejuje pri tovrstnem razpolaganju s premoženjem za primer smrti. Ta omejitev se kaže v obliki instituta nujnega deleža. Institut nujnega deleža izvira iz rimskega prava, katerega osnovni namen je bil varovanje premoženja v družini in zagotavljanje sredstev za preživetje potomcev. Rimskopravna ureditev je zapustniku omogočala svobodno izbiro dedičev, vendar je moral nujne dediče bodisi vključiti v oporoko bodisi jih iz nje izrecno izključiti. V Sloveniji je institut nujnega deleža že dolgo uveljavljen in se kljub družbenim spremembam ni bistveno spreminjal. Zakon še vedno omejuje razpolaganje zapustnika s premoženjem, kar je značilnost socialističnih pravnih sistemov. Potomec se lahko kljub temu, v sporazumu s prednikom, dediščini, ki bi jo sicer prejel po zapustnikovi smrti, odpove. To imenujemo neuvedeno dedovanje. Prav tako pod določenimi pogoji omogoča zmanjšanje nujnega deleža osebi, ki bi bila do njega upravičena. Poznamo dve pravni ustanovi, in sicer odvzem nujnega deleža v korist potomcev ter razdedinjenje nujnega dediča. Čeprav ima zapustnik možnost izključiti nujne dediče iz dedovanja z razdedinjenjem, lahko to stori le iz razlogov, ki so zakonsko določeni. Ta pa sodišča razlagajo zelo ozko. Ker je obstoječa ureditev zastarela, se pojavljajo težnje po spremembah na tem področju. Živimo namreč v sistemu, kjer naj bi vsak poskrbel zase, zato bi morali upoštevati pravo voljo zapustnika, ki temelji na dejanskih okoliščinah. Nekatere primerljive pravne ureditve stremijo k spremembam, ki se kažejo v zmanjševanju višine nujnega deleža, širjenju razdedinjenja ter ožanju kroga nujnih dedičev. Institut nujnega deleža je sprejet tudi v večini modernih pravnih redov, vendar je v različnih državah različno urejen. Malce podrobneje si to ogledamo skozi magistrsko delo.
Ključne besede: dedovanje, nujni dediči, kazensko pravo, nujni delež, omejitev nujnega dedovanja, razdedinjenje, dedna nevrednost, prikrajšanje dednega deleža
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 209; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Trgovina z ljudmi je prisotna že od začetka civilizacij in se je skozi zgodovino pojavljala v različnih družbenih sistemih in oblikah izkoriščanja. Danes velja za suženjstvo sodobnega časa, saj gre za globalni problem, ki se odraža kot zloraba posameznikov z namenom spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, suženjstva, odstranitve organov za nelegalne transplantacije, prisilnega izvajanja kaznivih dejanj in beračenja. Posledice so uničujoče, saj žrtvam odvzemajo dostojanstvo, svobodo in temeljne pravice, pri čemer gre pogosto za nasilno kaznivo dejanje mreže organiziranega kriminala. V zadnjih letih je na globalni ravni zaznan porast števila žrtev, zlasti otrok ter žrtev prisilnega dela. Pri tem je protipravna korist iz tega naslova enormna. Ta problem ostaja pereč tudi v Evropski uniji, kjer so v vseh državah članicah zabeležene žrtve različnih oblik izkoriščanja, pri čemer združbe ustvarjajo visoke prihodke. Ne glede na dejstvo, da je problematika v Sloveniji manj izražena, še vedno obstoji in zahteva ukrepanje. Magistrsko delo obravnava institucionalni okvir boja proti trgovini z ljudmi v Sloveniji in enotnost sodne prakse nacionalnih sodišč pri reševanju najpogostejših pravnih izzivov. Trgovina z ljudmi je ena najhujših oblik kršitev človekovih pravic, zato sta ustrezen okvir in enotno reševanje pravnih izzivov nujna za učinkovito zaščito žrtev, uspešen pregon storilcev ter preprečevanje nadaljnjih izvršitev kaznivih dejanj. To predstavlja namen magistrskega dela. V delu je tematika obravnavana s pomočjo več metodoloških pristopov. Z deskriptivno metodo so po poglavjih predstavljeni splošni vidiki trgovine z ljudmi, aktualnost tematike, temelji mednarodnega okvirja in nacionalni institucionalni okvir boja proti trgovini z ljudmi. Z analitično metodo je opravljena analiza pravnih virov, kot so zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija, hkrati pa je metoda uporabljena pri analiza poročil pristojnih organizacij. V zadnjem stadiju je uporabljena sintetična metoda, ki omogoča celovito obravnavo vprašanja, ali je v Sloveniji vzpostavljen ustrezen institucionalni okvir boja proti trgovini z ljudmi in vprašanja kateri so najpogostejši pravni izzivi ter ali je sodna praksa pri njihovih rešitvah enotna.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, žrtev, spolno izkoriščanje, prisilno delo, prisilno delo, kriminaliteta, kaznivo dejanje, kazensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 636; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: V nalogi sem opisal delovanje sistema nadzora nad plačevanjem davkov in prispevkov; najprej z vidika upravnega nadzora in nato še z vidika kazensko-pravnega pregona, kjer pa sem analiziral smotrnost in uspešnost in posledično delovanje pravne države. Vpliv na delovanje pravne države je namreč pri nadzoru nad plačevanjem davkov in prispevkov zelo velik, saj se tu nadzira plačevanje v proračun in ima na podlagi elementa prisile dokaj velik vpliv na količino pobranih davkov in prispevkov. Navedeno ima neposreden učinek na delovanje države, saj se s pobranih davkov in prispevkov zagotavlja funkcioniranje državnega aparata, tako upravni kot sodni del, kar ima velik vpliv na stopnjo zagotovljenega pravnega varstva v državi, povezano pa je tudi s stopnjo kriminala oz. s tem povezano varnostjo v državi. Pri opisu in analizi sem poskušal upoštevati vpliv na uspešnost pobiranja davkov in tudi vpliv na sistem nadzora nad finančnim poslovanjem v širšem smislu in vpliv na delovanje celotnega kazensko-pravnega sistema družbenega nadzora. Poskušal sem ugotoviti, ali je pravni okvir dovolj kvaliteten kot podlaga za funkcioniranje nadzornih inštitucij ter ugotoviti ustreznost kvalitete delovanja nadzornih inštitucij na izbranem področju. S tem pa povezanim zagotavljanjem pravne varnosti in predvidljivosti ter s tem zadovoljivost okvirja za konkurenčni boj poslovnih subjektov na trgu. Pri tem sem se osredotočil bolj na materialno kot na procesno pravo. V nalogi sem uporabil analizo in interpretacijo pravnih virov (ustave, zakonskih in podzakonskih aktov, referatov, analiz, člankov, sodb), s primerjalno metodo sem iskal podobnosti pri različnih tipih neplačevanja davkov iz kazensko-pravne perspektive tako na podlagi zakonskih obveznosti oz. pristojnosti kot tudi na podlagi študije primerov in intervjujev nadzornih inštitucij. V sklepu sem ugotovil, da finančne nadzorne institucije v danem trenutku zagotavljajo zadovoljiv okvir za delovanje trga in pravne države z namenom zagotavljanja predvidljivosti za nemoteno delovanje liberalističnega tipa ekonomske ureditve. Za konec sem nakazal nekatere rešitve in možne smeri razvoja sistema nadzora nad finančnim poslovanjem.
Ključne besede: davki in prispevki, pravna država, družbeni nadzor, kazensko pravo, financiranje
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 1605; Prenosov: 19
Celotno besedilo (905,93 KB)

Ključne besede: 240. člen KZ-1, zloraba položaja, zloraba zaupanja, gospodarska družba, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarska dejavnost, gospodarsko kazensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 3058; Prenosov: 123
Celotno besedilo (705,45 KB)

Opis: V magistrskem delu bo predstavljena primerjava med Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča ter osnutkom mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost. Gre za področje mednarodnega kazenskega prava, ki se je razvilo predvsem v zadnjih 100 letih. Med njegove največje uspehe štejemo ravno ustanovitev MKS. To je pristojno za preganjanje štirih glavnih kaznivih dejanj: genocida, vojnih hudodelstev, agresije in zločinov proti človečnosti. Magistrsko delo se bo osredotočalo predvsem na proučevanje zločinov proti človečnosti v Rimskem statutu in osnutku mednarodne konvencije, ki ga je zasnovala KMP. V ta namen bodo uporabljene nekatere znanstvene metode, med njimi deskriptivna metoda, s katero bo podan opis zgodovinskih mejnikov v razvoju mednarodnega kazenskega prava, sintetična metoda, s katero se bo preko več vidikov zločinov zoper človečnost skušala podati enotna razlaga, komparativna metoda, s katero bo izvedena primerjava dveh mednarodnih dokumentov na temo zločinov zoper človečnost, ter kompilacijska metoda, s katero se bo navajalo navedbe in citate drugih avtorjev. Namen magistrskega dela je predstavitev primerjave Rimskega statuta in osnutka mednarodne konvencije. Zločini zoper človečnost so namreč že definirani v Rimskem statutu, osnutek mednarodne konvencije pa na drugi strani predstavlja poskus ustvarjanja univerzalne konvencije na temo zločinov zoper človečnost, ki bi pripomogla k uspešnejšemu preganjanju teh zločinov. Cilj magistrskega dela je zajeti vse podobnosti in razlike med tema dokumentoma, ju pred tem podrobno razdelati in predstaviti mehanizme, s katerimi bodo države lažje preganjale zločine zoper človečnost. Magistrsko delo bo pripomoglo k poglobljenemu razumevanju zločinov zoper človečnost.
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, zločini zoper človečnost, Komisija za mednarodno pravo, Združeni narodi
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2022; Ogledov: 5536; Prenosov: 94
Celotno besedilo (678,33 KB)