1. Kaznivo dejanje umora : magistrsko deloTjaša Grabrijan, 2025, magistrsko delo Opis: Kaznivo dejanje umora predstavlja najhujšo obliko kaznivega dejanja zoper življenje v slovenskem kazenskem pravu. Gre za izjemno zavržno in brutalno dejanje, s katerim je odvzeta temeljna človekova pravica, pravica do življenja. Glavni cilj raziskave je bil analizirati pravno ureditev umora po 116. členu Kazenskega zakonika, pri čemer je bil poudarek na analizi kvalifikatornih okoliščin, predvsem grozovitosti, razmejitvi med umorom in ubojem, dokazovanju različnih oblik naklepa ter oceni sorazmernosti kazni. V raziskavi je bilo uporabljenih več različnih metod, in sicer zgodovinska metoda, pravno-analitična metoda, aksiološka metoda, deduktivna metoda, primerjalnopravna metoda, deskriptivna metoda, teoretično-raziskovalna metoda, metoda kompilacije in metoda sinteze. Rezultati analize potrjujejo, da so kvalifikatorne okoliščine ključne za pravno razmejitev med kaznivim dejanjem uboja in umora, vendar njihova uporaba v praksi pogosto vključuje subjektivno presojo, kar vodi do neenotnosti pri sodnem odločanju. Prav tako se pojavljajo težave pri dokazovanju vrste naklepa, kar ne vpliva neposredno na pravno kvalifikacijo dejanja, a ima pomemben vpliv na višino izrečene kazni. Ugotovljeno je bilo tudi, da dosmrtni zapor v slovenski praksi ostaja izjema, čeprav zakonodaja omogoča njegovo uporabo. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodne prakse, normativnih izhodišč in izzivov pri kaznovanju za kaznivo dejanje umora. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju ključnih dilem v praksi in nakazujejo potrebo po večji jasnosti zakonskih opredelitev ter večji enotnosti sodne prakse. Izsledki raziskave lahko služijo kot izhodišče za razmislek o kaznovalni politiki, večji doslednosti sodne prakse, nadaljnji strokovni razpravi o sorazmernosti kazenskih sankcij in tudi kot podlaga za nadaljnje raziskave. Omejitve raziskave se nanašajo predvsem na omejen dostop do vseh sodb, odsotnost empiričnih podatkov in osredotočenost na slovenski pravni red. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti širšo empirično analizo sodne prakse ter vključiti še dodatne pravne sisteme za primerjavo.
Ključne besede: kaznivo dejanje, umor, uboj, kazenske sankcije, kvalifikatorne okoliščine, kaznovalna politika, sodna praksa, Kazenski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 59; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
2. Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti : magistrsko deloPia Anamarija Prešern, 2025, magistrsko delo Opis: Hiter razvoj avtomobilske industrije in posledični porast prometnih nesreč sta povzročila potrebo po celoviti kazenskopravni obravnavi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Posebno pozornost je treba nameniti statističnim podatkom o številu nesreč in njihovih najpogostejših vzrokih, kot so neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ter neupoštevanje cestnoprometnih predpisov. Poleg tega tehnološki napredek prinaša nove izzive, saj se sekundarno pravo EU vse bolj osredotoča na področje avtonomnih vozil, ki bodo v prihodnosti imela ključno vlogo v cestnem prometu. Namen magistrskega dela je raziskati, ali slovenska sodišča pri kaznivem dejanju iz 323. člena KZ-1 najpogosteje izrekajo pogojne obsodbe, ali protipravno ravnanje oškodovanca vpliva na kazensko odgovornost obdolženca ter ali EU aktivno sprejema sekundarno pravo za izboljšanje varnosti cestnega prometa, pri čemer ga Slovenija dosledno implementira v svoj pravni red. Cilj naloge je analizirati nacionalno zakonodajo, sodno prakso ter statistične podatke na nacionalni in evropski ravni, kot tudi pregled sekundarnega prava EU. Za dosego teh ciljev se bodo uporabile deskriptivna metoda za opis pravnih pojmov, komparativna metoda za primerjavo sodne prakse slovenskih sodišč od uveljavitve KZ-1 dalje ter metoda kompilacije za pregled relevantne literature. Nadalje bo opravljena analiza slovenske zakonodaje in sekundarnega prava EU, vključno z usmeritvami ter priporočili institucij EU in njihovim vplivom na slovenski pravni red. Pri tem bosta uporabljeni funkcionalna in namenska metoda, ki bosta prispevali k boljšemu razumevanju ciljev sprejetih norm. Razlaga zakonskega besedila bo temeljila na jezikovni in analitični metodi, medtem ko bo za preverjanje postavljenih hipotez uporabljena sintetična metoda.
Ključne besede: kaznivo dejanje, prometna nesreča, malomarnost, sodna praksa, varnost cestnega prometa, evropska zakonodaja, nacionalna zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 56; Prenosov: 0
Celotno besedilo (827,67 KB) |
3. Trgovina z ljudmi v Sloveniji : institucionalni okvir in pravni izziviVid Prostran, 2025, magistrsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je prisotna že od začetka civilizacij in se je skozi zgodovino pojavljala v različnih družbenih sistemih in oblikah izkoriščanja. Danes velja za suženjstvo sodobnega časa, saj gre za globalni problem, ki se odraža kot zloraba posameznikov z namenom spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, suženjstva, odstranitve organov za nelegalne transplantacije, prisilnega izvajanja kaznivih dejanj in beračenja. Posledice so uničujoče, saj žrtvam odvzemajo dostojanstvo, svobodo in temeljne pravice, pri čemer gre pogosto za nasilno kaznivo dejanje mreže organiziranega kriminala. V zadnjih letih je na globalni ravni zaznan porast števila žrtev, zlasti otrok ter žrtev prisilnega dela. Pri tem je protipravna korist iz tega naslova enormna. Ta problem ostaja pereč tudi v Evropski uniji, kjer so v vseh državah članicah zabeležene žrtve različnih oblik izkoriščanja, pri čemer združbe ustvarjajo visoke prihodke. Ne glede na dejstvo, da je problematika v Sloveniji manj izražena, še vedno obstoji in zahteva ukrepanje. Magistrsko delo obravnava institucionalni okvir boja proti trgovini z ljudmi v Sloveniji in enotnost sodne prakse nacionalnih sodišč pri reševanju najpogostejših pravnih izzivov. Trgovina z ljudmi je ena najhujših oblik kršitev človekovih pravic, zato sta ustrezen okvir in enotno reševanje pravnih izzivov nujna za učinkovito zaščito žrtev, uspešen pregon storilcev ter preprečevanje nadaljnjih izvršitev kaznivih dejanj. To predstavlja namen magistrskega dela. V delu je tematika obravnavana s pomočjo več metodoloških pristopov. Z deskriptivno metodo so po poglavjih predstavljeni splošni vidiki trgovine z ljudmi, aktualnost tematike, temelji mednarodnega okvirja in nacionalni institucionalni okvir boja proti trgovini z ljudmi. Z analitično metodo je opravljena analiza pravnih virov, kot so zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija, hkrati pa je metoda uporabljena pri analiza poročil pristojnih organizacij. V zadnjem stadiju je uporabljena sintetična metoda, ki omogoča celovito obravnavo vprašanja, ali je v Sloveniji vzpostavljen ustrezen institucionalni okvir boja proti trgovini z ljudmi in vprašanja kateri so najpogostejši pravni izzivi ter ali je sodna praksa pri njihovih rešitvah enotna.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, žrtev, spolno izkoriščanje, prisilno delo, prisilno delo, kriminaliteta, kaznivo dejanje, kazensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 375; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. Zloraba prostitucije in trgovina z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja skozi teorijo in slovensko sodno prakso : magistrsko deloAnja Sirk, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje problematike zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, pri čemer skozi teorijo in slovensko sodno prakso raziskuje povezave med prostovoljno prostitucijo kot obliko seksualnega dela ter kaznivimi dejanji njene zlorabe in trgovine z ljudmi. V delu se obravnava, kako sta pojava prostitucije in trgovine z ljudmi prepletena s politikami nadzora in mejnih režimov ter kako se odpirajo pravna in moralna vprašanja, ki vključujejo človekove pravice, trg dela in seksualno industrijo. Medtem ko je trgovina z ljudmi globalno prepovedana in obravnavana kot kaznivo dejanje, pa obstajajo različni pristopi k ureditvi prostitucije. Delo ponuja vpogled v dve različni ureditvi prostitucije, in sicer legalizacijo in regulacijo ter kriminalizacijo po t. i. nordijskem modelu, pri čemer se analizira tudi vpliv teh ureditev na pojavnost trgovine z ljudmi. Pomemben prispevek raziskave je podan v analizi izkoriščanja v slovenski sodni praksi, saj je ugotovljeno, da se zakonski znak izkoriščanja razlaga vse bolj široko, kar ima pomembne posledice za pravno obravnavo teh kaznivih dejanj. Študija se spopada tudi z vprašanjem, ali se lahko prostitucija obravnava kot oblika dela, pri čemer predstavlja argumentacijo tako stališča, da prostitucije ne moremo obravnavati kot delo, kot tudi stališča, da jo lahko. Poleg tega raziskava na kratko preučuje tudi vpliv turizma na prostitucijo ter specifično obravnava problematiko v goriški regiji, kjer so tovrstni pojavi še posebej izraziti. Gonilo raziskave predstavljajo tri hipoteze, ki so jasno opredeljene v uvodnem delu, temeljito obravnavane v osrednjem delu, kjer so podprte z relevantno teorijo in sodno prakso, v zaključku pa sledi njihova potrditev ali zavrnitev.
Ključne besede: prostitucija, zloraba prostitucije, trgovina z ljudmi, kaznivo dejanje, izkoriščanje, teorija in sodna praksa, seksualno delo
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 1064; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,36 MB) |
5. Ustavni vidiki kvazikazenskega postopka : magistrsko deloJakob Elikan, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava dva instituta odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca iz krivdnih razlogov kršitev na strani delavca z vsemi znaki kaznivega dejanja: redno in izredno odpoved, kakor sta urejeni v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem se posebej osredotoča na zakonsko formulacijo »znaki kaznivega dejanja« ter na razumevanje in uporabo te kazenskopravne sintagme v civilnem (delovnopravnem) sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe. Ugotavlja, v kakšni meri so v takšnem kvazikazenskem postopku upoštevani kazenskopravni instituti (krivda, protipravnost itd.) in temeljna kazenskoprocesna jamstva (pravica do poštenega sojenja, domneva nedolžnosti, ekskluzijska pravila itd.). Delo obenem predstavi oba instituta skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen analizira obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki v najširšem smislu zadeva obravnavano tematiko, pa tudi domačo in tujo ustavnosodno prakso ter posamezne primere iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Posebej se posveča vsem procesnim vidikom izredne ali redne odpovedi delovnega razmerja, kakor tudi prepletenosti in soodvisnosti delovnopravnega in kazenskega postopka, ki pogosto tečeta sočasno. Magistrsko delo je obenem primerjalnopravni prikaz ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi hujših kršitev obveznosti v različnih jurisdikcijah. V sklepnem delu s primerjalno analizo in sintezo pokaže ključne točke veljavne zakonske ureditve, ki bi lahko bile predmet ustavnosodne presoje ali presoje kršitev konvencijskih pravic. Kritično ovrednoti dosedanji razvoj institutov ter ponudi (ustavno/konvencijsko) manj sporno nomotehnično rešitev. Magistrsko delo je tako tudi prispevek k širši razpravi o ustreznosti veljavne zakonske ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi najhujših kršitev s strani delavcev.
Ključne besede: kvazikazenski postopek, ustavne in človekove pravice, redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, pravica do poštenega sojenja
Objavljeno v ReVIS: 17.01.2024; Ogledov: 1396; Prenosov: 37
Celotno besedilo (774,37 KB) |
6. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika v postopkih javnega naročanja : magistrsko deloVladimira Škrjanc, 2023, magistrsko delo Opis: Javni sektor si za svoje delovanje zagotavlja blago in storitve prek sistema javnega naročanja, pri čemer na eni strani nastopa naročnik, torej država, in na drugi strani ponudniki blaga in storitev – izvajalci. Prek sistema javnega naročanja se na letni ravni izvajalcem v obliki plačil blaga in storitev prelije približno 15 % celotnega BDP. Na področju javnega naročanja obstaja visoka stopnja možnosti za pojav raznih zlorab in tudi kaznivih dejanj, kar je povezano z integriteto oseb, ki v teh postopkih odločajo oz. sodelujejo. Na tem področju je prisotna koruptivnost na vseh ravneh odločanja v državi. Policija preiskuje kazniva dejanja v vseh fazah izvedbe javnih naročil. Kazniva dejanja, ki se na tem področju pojavljajo, so po Kazenskem zakoniku uvrščena med koruptivna kazniva dejanja, velikokrat pa se na tem istem polju preiskovanja pojavijo zakonski znaki storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki je podrobneje predstavljeno v predmetni nalogi. Področje javnega naročanja spremljam od leta 2000 in kot kriminalistična inšpektorica preiskujem kazniva dejanja s tega področja. Sodelovala sem z Računskim sodiščem, Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov javnih naročil in največkrat s Komisijo za preprečevanje korupcije ter seveda z organi pregona v predkazenskem postopku. Pri svojem delu uporabljam kazenskopravno zakonodajo v povezavi s poznavanjem vsebinske zakonodaje s področja javnega naročanja. Preiskovalci se zaradi strokovno zahtevnega področja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na proces preiskovanja, pri svojem delu srečujejo s težavami, ki jih predstavim v nalogi, navedem pa tudi rešitve, s katerimi bi povečali uspešnost preiskav in končni sodni epilog.
Ključne besede: javno naročanje, korupcija, preiskava, kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2024; Ogledov: 2005; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. Otrok kot posredna žrtev nasilja v družini : magistrsko deloEva Križaj, 2023, magistrsko delo Opis: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno.
Ključne besede: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 2001; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. Kaznivo dejanje nasilja v družini in temeljne predpostavke kaznivosti (191. člen KZ-1), kot zakonodajni, teoretični in praktični problem : magistrsko deloDeborah Čendak, 2023, magistrsko delo Opis: Nasilje v družini je globalni problem, ki je v zadnjih letih statistično gledano v porastu. Največkrat se dogaja za zaprtimi vrati, zato je izrednega pomena, da je celotna družba informirana, kako postopati, ko se srečamo z nasiljem v družini, bodisi kot žrtev ali priča. Nasilje se dogaja v vseh okoliščinah, naj bo to v socialno ranljivejših družinah ali pa družinah, ki so dobro finančno preskrbljene in navzven kažejo samo blišč njihovega življenja. Žrtev je lahko vsak posameznik – ženska, otrok, moški, starejši, ranljivejše skupine. Za nasilje ni nobenega opravičila, zato je tudi državni zbor leta 2016 naredil korak k izboljšanju zakonodaje, saj je potrdil spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so vključevale ničelno toleranco do nasilja v družini. Izrednega pomena je, da se družba prične zavedati, da nasilje, ki se dogaja znotraj družine, ne sme ostati prikrito, saj je to skupni problem družbe in dolžnost nas vseh je, da pomagamo preprečevati tragične zgodbe, ki jih v medijih zasledimo zelo pogosto. Vsak posameznik, pa naj bo to žrtev, mladoletnik, nevladna organizacija ali kakšna izmed ustanov, lahko prijavi nasilje in s tem reši kakšno izmed žrtev.
Ključne besede: nasilje, družina, kaznivo dejanje, storilec, žrtev, dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 2113; Prenosov: 90
Celotno besedilo (921,83 KB) |
9. |
10. Uporabnost kaznivega dejanja nevarna vožnja v cestnem prometu v praksi : diplomsko deloAleš Kosič, 2022, diplomsko delo Opis: Svet se s pravom spoznava že zelo dolgo. Takšno, kot je danes, poznamo zelo kratek čas in se deli na več področij. Nekatera področja so starejša in se razvijajo že dalj časa, druga pa so precej mlajša, kot je na primer pravo cestnega prometa, ki se je lahko pričelo razvijati šele z razvojem cestnega prometa. To področje pa je precej mlajše kot na primer področje krvnih deliktov, ki jih poznamo že vse od začetka človeštva. Z razvojem cestnega prometa se je moralo v tem kratkem času razviti tudi pravo. Z razvojem prava je v Republiki Sloveniji nastalo kompleksno kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, ki je zajeto v 324. členu KZ-1. To pravo je bilo skozi leta uporabljeno mnogokrat in s tem so nastala tako pozitivna kot tudi negativna mnenja glede uporabnosti. S pomočjo zgodovinske, opisne in analitične metode sem ugotovil njegovo uporabnost in smotrnost kaznivega dejanja, kot tudi vseh njegovih elementov. Za smiselno razpravo o obravnavanem kaznivem dejanju pa sem tega primerjal s kaznivimi dejanji različnih držav po svetu, ki se enako kot Republika Slovenija spopadajo z vse večjim dogajanjem v cestnem prometu.
Ključne besede: kaznivo dejanje, nevarna vožnja, brezobzirnost, predrznost, cestni promet, ogrožanje
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2022; Ogledov: 2510; Prenosov: 79
Celotno besedilo (915,55 KB) |
