1. |
2. Menedžerske kompetence pri vodilnih v zdravstvu - eksplorativna raziskava v izbranih zdravstvenih organizacijahSaša Terseglav, Boštjan Kušar, Brigita Skela-Savič, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: menedžment, vodenje, kompetence, zdravstvo, vodstveni kader, samoocene, pomen izobraževanja, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2026; Ogledov: 28; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (321,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kompetence vojaškega voditeljstva na direktni ravni za izzive prihodnostiZoran Kovačić, Darko Ščavničar, Boris Bukovec, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Katere so dodatne kompetence vojaškega voditeljstva na direktni ravni za uspešno poveljevanje in vodenje v vojaški organizaciji v prihodnosti? Namen: Namen raziskave je določiti dodatne kompetence vojaškega voditeljstva na direktni ravni za uspešno delovanje vojaške organizacije v prihodnosti. Metoda: Za zbiranje podatkov smo uporabili deskriptivno metodo virov, ki obdelujejo vojaško voditeljstvo, predvsem iz državic članic zveze NATO. Z metodo komparacije in indukcije smo triangulirali dodatne kompetence vojaškega voditeljstva, ki bodo v prihodnosti doprinesli k uspehu vojaške organizacije pri nalogah taktične ravni. Rezultati: Ključne dodatne kompetence vojaškega voditeljstva v prihodnosti, ki jih prepoznavamo za uspeh vojaške organizacije, so: mentalna odpornost, kognitivna agilnost ter tehnološka pismenost. Organizacija: Uspešnost vojaškega voditeljstva na direktni ravni v vojaški organizaciji je odvisna od sposobnosti prilagajanja novim izzivom in potrebam. Z vlaganjem v izobraževanje, razvoj metodologij za ocenjevanje potenciala ter uporabo sodobnih tehnologij lahko vojaška organizacija oblikuje učinkovito in agilno strukturo vodenja, ki bo pripravljena na soočanje z izzivi 21. stoletja in uspešnemu doprinosu k stopnji varnosti na (inter)nacionalni ravni. Originalnost: Na področju vojaškega voditeljstva še ni zadovoljivo obdelane tematike razvoja kompetenc vojaških vodij na direktni ravni za izzive prihodnosti. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo zaradi časovne omejitven ni vključenega anketnega vprašalnika in intervjujev z vojaškimi vodji na različnih ravneh in v različnih organizacijskih enotah v Slovenski vojski na temo izzivov za vojaško voditeljstvo na direktni ravni v prihodnosti. Napisan članek je teorem, ki bo vključen v doktorsko disertacijo pri nadaljnjem raziskovanju.
Ključne besede: vojaške organizacije, vojaško voditeljstvo, direktna raven, kompetence, mentalna odpornost, kognitivna agilnost, tehnološka pismenost
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 230; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
4. Perspektiva diplomantov Univerze na Primorskem na vseživljenjsko učenje in izobraževanjeRebeka Lekše, Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kako lahko izobraževalne institucije podpirajo vseživljenjsko učenje diplomantov in katere ključne kompetence ter znanja si želijo, hkrati pa prispevajo k njihovem uspehu na trgu dela? Namen: Namen raziskave je proučiti perspektivo diplomantov na vseživljenjsko učenje in izobraževanje v času delovnega aktivnega življenja. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu diplomantov Univerze na Primorskem s pomočjo delno strukturiranih intervjujev, izvedenih v okviru dveh fokusnih skupin. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Z metodo analize so bile oblikovane štiri teme: (1) vloga vseživljenjskega učenja, (2) razvoj kompetenc, (3) podpora izobraževalnih institucij in organizacij ter (4) izzivi in priložnosti. Rezultati raziskave kažejo, da so diplomanti Univerze na Primorskem zelo motivirani za vseživljenjsko učenje, še posebej za pridobivanje specifičnih kompetenc, kot so digitalne in zelene veščine ter mehke veščine. Ugotovljeno je bilo, da izobraževalne institucije igrajo ključno vlogo pri podpori diplomantov pri njihovem nadaljnjem izobraževanju, vendar je treba prilagoditi programe in oblike izobraževanja, da bodo bolj fleksibilni in praktično usmerjeni. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med izobraževalnimi institucijami in podjetji za zagotavljanje bolj prilagojenih izobraževalnih programov, ki bi diplomantom omogočili boljše usklajevanje pridobljenih znanj s potrebami trga dela. Ponuja smernice za prilagoditev izobraževanj vseživljenjskega učenja potrebam diplomantov. Družba: Raziskava prispeva k večji zavesti o pomenu vseživljenjskega učenja za posameznike in družbo kot celoto. Poudarja potrebo po razvoju kompetenc, ki so ključne za trajnostni razvoj, kar lahko dolgoročno prispeva k večji socialni odgovornosti in okoljski ozaveščenosti v družbi. Spodbuja vključevanje zelenih praks in digitalnih veščin, kar pozitivno vpliva na širšo družbo in okolje. Originalnost: Raziskava prinaša vpogled na specifične potrebe diplomantov po vseživljenjskem učenju, s čimer ponuja vpogled v specifične izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo. Originalnost raziskave se kaže v osredotočenosti na prilagajanje izobraževalnih programov sodobnim zahtevam trga dela in vključevanju trajnostnih praks v učne načrte. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve raziskave vključujejo omejen geografski obseg, saj se osredotoča na diplomante ene univerze. Predlaga se nadaljnje raziskovanje, ki bi vključilo večjo in bolj raznoliko populacijo ter izvedba longitudinalnih študij, ki bi spremljale razvoj kompetenc skozi čas.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževanje, diplomanti, kompetence, visokošolski zavodi
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 210; Prenosov: 1
Celotno besedilo (411,01 KB) |
5. Vpliv gibalne (ne)aktivnosti vzgojiteljev na izvedbo gibalne dejavnosti v vrtcuPolona Božič, Blaž Simčič, Andrej Kocjan, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Gibanje je otrokova primarna potreba, predšolsko obdobje pa temelj gibalnega razvoja. Vzgojiteljeva naloga je, da zadosti potrebi po gibanju in tako prispeva k otrokovemu zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je količina vodene gibalne/športne dejavnosti v vrtcu pogojena z vzgojiteljevo gibalno/športno aktivnostjo v prostem času, njegovo starostjo, pogoji dela ter ali je vzgojiteljeva kompetentnost na področju gibanja povezana z njegovo lastno gibalno/športno aktivnostjo. V raziskavo je bilo vključenih 65 vzgojiteljev iz celotne Slovenije. Vprašalnik je bil sestavljen iz 29 vprašanj pretežno zaprtega tipa, razvrščenih v pet sklopov. Ugotovili smo, da je čas, ki ga vzgojitelj nameni lastni gibalni/športni aktivnosti, povezan s količino in raznovrstnostjo gibalne/športne dejavnosti, ki jo izvaja z otroki. Ugotovili smo tudi, da mlajši vzgojitelji redkeje izvajajo vodeno gibalno/športno aktivnost ter da materialni pogoji ne prispevajo k večji količini in raznovrstnosti izvedenih gibalnih/športnih dejavnosti.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolsko obdobje, kompetence, gibalna/športna dejavnost, vzgojitelji
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 253; Prenosov: 3
Celotno besedilo (349,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Kriza avtomobilske industrije in kompetence prodajalca motornih vozil : magistrsko deloDin Beriša, 2026, magistrsko delo Opis: Avtomobilska industrija, v luči vse večjih potreb po mobilnosti in uvajanja novih tehnologij, postaja ena najhitreje rastočih industrij, zato imajo dejavniki, ki vplivajo na njo, daljnosežne posledice.
Svetovna zdravstvena kriza Covid-19, je s svojimi vplivi na celotno družbo in gospodarstvo, spremenila razmere tudi v avtomobilski industriji. Poleg vseh, z njo povezanih omejitev, se je z pojavom krize dobavljivosti polprevodnikov, pomembnega dela v avtomobilski industriji, kriza zgolj zaostrila. Tudi okoljske zahteve glede izpustov CO₂, zahtevajo hitre spremembe.
Pomanjkanje vozil in s tem posledično manjša prodaja, je ogrozila obstoj številnih delovnih mest v tej industriji, ki se še do danes ni povsem opomogla.
Da bi industrija izšla iz krize, morajo skladno delovati vsi njeni podsistemi. Tu se nakazuje pomembna vloga končne postaje – prodaje vozila, kjer v ospredje stopa prodajalec motornih vozil. Formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje mu zagotavljajo temeljna znanja za opravljanje nalog prodaje, kar pa običajno ne zadostuje. Potrebne so tudi kompetenc, ki omogočajo uspešno prodajo, predstavljajo konkurenčno prednost in pospešijo izhod iz krize.
Ključne besede: avtomobilska industrija, kriza, prodaja, prodajalci, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2026; Ogledov: 294; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,87 MB) |
7. |
8. VLOGA MEDKULTURNIH KOMPETENC FIZIOTERAPEVTA S PACIENTI IZ RAZLIČNIH KULTURNOJEZIKOVNIH OZADIJAlireza Asefi Rad, 2025, diplomsko delo Opis: Povečana prisotnost migrantov v Sloveniji vzpostavlja nove izzive na področju zdravstvene oskrbe, predvsem zaradi kulturnih in jezikovnih razlik, ki vplivajo na kakovost komunikacije med zdravstvenimi delavci in pacienti. Fizioterapevti se pri delu s pacienti iz različnih kulturnojezikovnih okolij pogosto srečujejo s težavami pri razumevanju potreb pacientov, kar vpliva na uspešnost rehabilitacije in splošno zadovoljstvo s terapijo. V raziskavi smo se osredotočili na vpliv medkulturnih kompetenc fizioterapevtov na kakovost rehabilitacije. Proučevali smo pomen jezikovnih in kulturnih razlik ter strategij, ki lahko prispevajo k bolj učinkoviti komunikaciji ob vključevanju tolmačev, prilagojenih pristopov in dodatnih usposabljanjih za fizioterapevte. Rezultati raziskave kažejo, da fizioterapevti prepoznavajo pomen medkulturnih kompetenc, vendar jih veliko meni, da na tem področju niso dovolj usposobljeni. Najpogosteje opažene težave so jezikovne ovire, različni pogledi pacientov na rehabilitacijo ter pomanjkanje sistemske podpore pri njihovi obravnavi. Ugotovitve potrjujejo, da bi lahko s ciljno usmerjenimi usposabljanji, pogostejšim sodelovanjem tolmačev in prilagoditvijo fizioterapevtskih pristopov bistveno izboljšali komunikacijo in učinkovitost terapij. Fizioterapevti imajo ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe, zato je nujno, da se prilagajajo kulturno raznolikim pacientom in obogatitvijo svojih kompetence na tem področju.
Ključne besede: medkulturnost, medkulturne kompetence, predsodki, večkulturnost
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 480; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,32 MB) |
9. |
10. Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvuEmina Topalović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo.
Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev.
V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 657; Prenosov: 12
Celotno besedilo (5,57 MB) |
