1. ZDRAVSTVENA NEGA PRI PACIENTU S PLJUČNIM EDEMOMJanja Oman, 2025, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Pljučni edem spada v urgentno stanje, pri katerem se kopiči tekočina v pljučih. To onemogoči izmenjavo plinov, kar vodi v dihalno stisko. Medicinske sestre imajo pri obravnavi pomembno vlogo, saj so izobražene, da zgodaj prepoznajo simptome, izvajajo ustrezne ukrepe ter na koncu ob odpustu izobrazijo paciente in svojce. Raziskava se osredotoča na zdravstveno nego pacientov s pljučnim edemom. Preučuje znanja in usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege, izvajanje nujnih ukrepov, organizacijske in sistemske ovire, komunikacijo znotraj tima, izobraževanje pacientov ter svojcev, potrebe po dodatnem izobraževanju ter predloge o izboljšanju kakovosti oskrbe.
Metoda: Raziskava je bila narejena na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. V intervjuju je sodelovalo deset diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov iz primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva. Analizirani pa so bili tudi sekundarni viri s pomočjo strokovne literature.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje prepoznajo pljučni edem po težkem dihanju, tahikardiji, nizki saturaciji, modrikavosti ter penečem rožnatem ali belkastem izmečku. Ukrepi, ki jih izvajajo, vključujejo sedeči ali polsedeči položaj, aplikacijo kisika (najpogosteje prek OHIO maske), aplikacijo diuretikov, morfija in nitroglicerina. Uporabljajo pa tudi neinvazivno ventilacijo in monitoring. Med ovirami, ki onemogočajo učinkovito zdravstveno nego, so izpostavili kadrovsko nedohranjenost, slabo opremo, neizkušenost osebja ter neustrezno organizacijo dela. Potrdili pa so tudi potrebo po dodatnih izobraževanjih.
Razprava: Ugotovili smo, da je vloga medicinskih sester pri pacientih s pljučnim edemom ključna. Prve namreč prepoznajo znake poslabšanja in strokovno ukrepajo. Pokazala se je potreba po stalnem usposabljanju, boljši organizaciji ter opremi, ki jo potrebujejo za obravnavo takih pacientov. Pomembna pa je tudi edukacija pacienta ter svojcev, saj ima neposreden pomemben vpliv na obvladovanje bolezni po odpustu iz bolnišnice. Za obravnavo urgentnih stanj so nujni medsebojno sodelovanje in jasni protokoli posredovanja.
Ključne besede: pljučni edem, zdravstvena nega, komunikacija s pacientom, edukacija pacienta.
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 112; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. |
3. |
4. OSEBNOSTNE LASTNOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGEVeronika Indihar, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov, saj oblikujejo način komuniciranja, pristop k delu in odzivanje v zahtevnih situacijah. Lastnosti, kot so empatija, potrpežljivost, komunikativnost in zanesljivost, so ključne za vzpostavitev zaupanja med izvajalcem in pacientom. Zdravstvena nega ni le tehnično, temveč tudi čustveno zahtevno delo, ki zahteva visoko stopnjo osebne predanosti. Vse večja kulturna raznolikost pacientov dodatno poudarja pomen odprtosti in prilagodljivosti, zato je razvoj ustreznih osebnostnih lastnosti med zdravstvenimi delavci bistvenega pomena za učinkovito in celostno obravnavo pacientov.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni pristop. Primarne in sekundarne vire smo zbrali z analizo strokovne literature in bibliografskih baz. Podatke smo pridobili z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil objavljen na platformi 1ka. Udeležba v anketi je bila prostovoljna in anonimna. Skupno je sodelovalo 116 oseb.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci prevladujejo ženske (78 %) in mlajši odrasli, stari med 20 in 29 let (42 %). Najpogosteje zaznane osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege so komunikativnost, prijaznost, natančnost in empatija. Večina anketirancev meni, da se osebnostne lastnosti lahko vsaj delno razvijejo z izkušnjami. Pri ocenjevanju izvajalcev iz različnih kulturnih okolij in glede razlik med spoloma prevladujejo nevtralna ali zmerno pozitivna mnenja. Empatija izstopa kot ključna lastnost za kakovostno zdravstveno oskrbo, zaupanje in uspešno komunikacijo s pacienti.
Razprava: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost njihovega dela, odnose s pacienti ter sposobnost obvladovanja stresa in zahtevnih situacij. Raziskave kažejo, da so empatija, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost ključne za uspešno opravljanje tega poklica. Razumevanje teh lastnosti omogoča boljšo izbiro kadra, ciljno usmerjeno izobraževanje ter dolgoročno krepitev kompetenc v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, osebnostne lastnosti, empatija, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 95; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. |
6. Medpoklicna komunikacija z vidika fizioterapevtov v Splošni bolnišnici Murska Sobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaVita Senčar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V sodobnem zdravstvu sta učinkovita komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi ključna za varno in učinkovito obravnavo pacientov. Kljub pomembnosti tega področja ostajajo slovenski podatki o kakovosti medpoklicne komunikacije skopi. To še zlasti velja za poklicne skupine, kot so fizioterapevti. V Splošni bolnišnici Murska Sobota smo zato želeli natančno oceniti, kako zdravniki, medicinske sestre/zdravstveni tehniki in fizioterapevti vrednotijo medpoklicno sodelovanje in komunikacijo. Metode: V anketi je sodelovalo 84 zaposlenih (27 zdravnikov, 29 medicinskih sester in 28 fizioterapevtov). Vprašalnik je vseboval pozitivno naravnane trditve o pomenu komunikacije ter negativno naravnane trditve o hierarhiji in nerešenih nesoglasjih; vse postavke so bile ocenjene na štiristopenjski Likertovi lestvici. Za vsako skupino smo izračunali delež potrditvenih odgovorov pri pozitivnih trditvah in delež nepotrditvenih odgovorov pri hierarhičnih postavkah. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da kar 86 % vseh anketirancev navaja pomembnost jasne in strukturirane komunikacije ter njenega prispevka na izid zdravljenja. Razlike med poklici so izrazite: 64 % fizioterapevtov meni, da zdravniki njihovo delo postavljajo v podrejeni položaj, 46 % jih poroča o pogostih nerešenih nesoglasjih z zdravniki, medtem ko je pri medicinskih sestrah delež teh, ki poročajo o pogostih nerešenih soglasjih z zdravniki 32 %. Razprava: Ugotovili smo, da se člani tima zavedajo, da je komunikacija ključna za uspešno interdisciplinarno sodelovanje in obravnavo pacientov, a jo zlasti fizioterapevti doživljajo kot hierarhično omejeno in nezadostno. To se kaže v pogostem občutku podrejenosti ter v nedokončnih razrešitvah konfliktov, kar lahko ogrozi pretočnost informacij in kakovost oskrbe pacientov.
Ključne besede: fizioterapija, kompetence fizioterapevtov, interdisciplinarni pristop, zdravstveni timi, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 83; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,42 MB) |
7. Avtizem pri predšolskih otrocih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaĆima Džidić, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnja avtističnega spektra (MAS) je kompleksna nevrološko-razvojna motnja, ki se običajno začne kazati že pred tretjim letom starosti. Zgodnje prepoznavanje znakov je ključno za pravočasno vključitev otrok v obravnavo, kar lahko pomembno vpliva na njihov razvoj socialnih, komunikacijskih in vedenjskih spretnosti. Namen raziskave je bil pregledati aktualna spoznanja o avtizmu pri predšolskih otrocih ter izpostaviti pomen zgodnje diagnostike in intervencij. Metodologija: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature, objavljene med letoma 2013 in 2023. Vključenih je bilo 23 recenziranih člankov iz baz podatkov PubMed, Scopus in ScienceDirect. Vključitveni kriteriji so obsegali študije o značilnostih, prepoznavanju in obravnavi avtizma pri otrocih, starih od 2 do 6 let. Analiza se je osredotočila na zgodnje znake avtizma, diagnostične pristope ter učinkovitost zgodnjih intervencij. Rezultati: Najpogostejši zgodnji znaki MAS so motnje v očesnem stiku, omejena socialna komunikacija, zakasnjen govor in ponavljajoče se vedenje. Raziskave poudarjajo pomen presejanja v vrtcih in pri pediatrih. Učinkovite so se izkazale vedenjske terapije ( npr. ABA), logopedska pomoč in vključevanje v strukturirana učna okolja. Razprava: Zgodnje prepoznavanje MAS je ključno, vendar se pogosto pojavljajo zamude pri diagnozi zaradi pomanjkanja usposobljenega kadra in ozaveščenosti. Potrebno je okrepiti izobraževanje strokovnjakov, povečati dostop do programov ter spodbujati sodelovanje med starši, vrtcem in zdravstvom.
Ključne besede: avtizem, predšolski otroci, starši, komunikacija, diagnoza
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2025; Ogledov: 137; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,63 MB) |
8. |
9. |
10. |
