Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv transdermalne aplikacije CO2 na oksigenacijo tkiva pri celjenju kronične rane pri bolnikih s sladkorno boleznijo
Bernardka Ančimer, 2025, ni določena

Opis: Izhodišče: Celjenje ran pri bolnikih s sladkorno boleznijo je pogosto moteno zaradi kompleksnih patofizioloških sprememb. Dolgotrajna hiperglikemija povzroča strukturne in funkcionalne okvare ožilja, kar vodi v nezadostno prekrvitev in zmanjšano dostavo kisika ter hranil v prizadeta tkiva. Sočasno prisoten oslabljen imunološki odziv ovira prehod iz vnetne v proliferativno fazo celjenja. Takšno okolje zavira regeneracijo in pogosto vodi v razvoj kronične rane. Transdermalna aplikacija ogljikovega dioksida (CO2) je terapevtski pristop, ki neposredno deluje na izboljšanje mikrocirkulacije in tkivne oksigenacije. Terapevtska aplikacija 99,9-% medicinskega CO2 v plinastem stanju na prizadeto okončino povzroči vazodilatacijo, poveča sproščanje kisika iz hemoglobina v tkiva (Bohrov učinek) in spodbuja razvoj endotelijskega rastnega dejavnika (VEGF). Na ta način se izboljša perfuzija in preskrba tkiv s kisikom ter hranili, kar ustvarja ugodne pogoje za prehod v fazo obnove in pospešeno celjenje kroničnih ran, zlasti pri bolnikih s prisotno mikrovaskularno disfunkcijo. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 30 bolnikov s sladkorno boleznijo in kronično rano, nevropatske, nevroishemične etiologije, ali perzistentno rano na mestu predhodne amputacije. Bolniki so bili razdeljeni v dve enako veliki skupini. Preiskovana skupina (n = 15) je poleg standardne oskrbe kronične rane prejela 20 transdermalnih terapij CO2, kontrolna skupina (n = 15) pa je prejemala zgolj standardno oskrbo. Pri vseh udeležencih so bile pri vsaki peti terapiji od skupno 20 izvedene hiperspektralne meritve parcialne saturacije kisika (StO2) v rani, ocena rane po Falangi in ocena bolečine po lestvici VAS. Rano smo fotografirali pred in po končanem zdravljenju. Rezultati: Ugotovili smo, da transdermalna aplikacija CO2 statistično vpliva na hitrejše nastajanje granulacij, zmanjšanje izločka in izboljšanje oksigenacije. Poleg tega pripomore k zmanjšanju velikosti kronične rane in pospešuje njeno celjenje. Zaključek: Celjenje ran pri bolnikih s sladkorno boleznijo je pogosto oteženo zaradi motenj mikrocirkulacije in oslabljenega imunskega odziva, kar vodi v razvoj kroničnih ran. V raziskavi smo preučili vpliv transdermalne aplikacije CO2, ki je izboljšala mikrocirkulacijo, povečala oksigenacijo tkiv in spodbudila nastajanje granulacij, kar je pripomoglo k pospešenemu celjenju ran. Terapija CO2 se je izkazala za učinkovito adjuvantno metodo zdravljenja, ki dopolnjuje druge terapevtske pristope, kot je debridement, ki pomaga pri čiščenju ran in izboljšanju regeneracije poškodovanih tkiv. Poleg tega uporaba sodobnih oblog, ki zagotavljajo optimalno vlažnost in preprečujejo okužbe, podpira proces celjenja in zmanjšuje tveganje za nadaljnje poškodbe. Naši rezultati potrjujejo, da je kombinacija terapije CO2, debridementa in sodobnih oblog učinkovit pristop za izboljšanje zdravljenja kroničnih ran pri bolnikih s sladkorno boleznijo.
Ključne besede: Kronična rana, transdermalna terapija CO₂, oksigenacija tkiva, sladkorna bolezen.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2025; Ogledov: 248; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z GOLENJO RAZJEDO
Anja Zajc, 2025, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Venska golenja razjeda (VGR) je kronična rana na spodnjem delu noge, ki nastane predvsem zaradi kronične venske insuficience in venske hipertenzije. Pojavlja se z bolečino, oteklino, srbenjem, izcedkom in krčnimi venami ter pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Diagnoza temelji na anamnezi, oceni dejavnikov tveganja in ultrazvočnem Dopplerju; za razvrstitev se uporabljata Widmer in CEAP (Clinical – Etiology – Anatomy – Pathophysiology) klasifikacija, bolečina pa se ocenjuje z VAS (visual analogue scale) in NRS (numeric rating scale). Nastane zaradi okvare venskih zaklopk, refluksa ali zapore ter oslabele mišične črpalke, kar vodi v vensko hipertenzijo, vnetje in spremembe tkiva. Zdravstvena nega sledi fazam celjenja (hemostaza, vnetje, proliferacija, remodeliranje) ter konceptu T.I.M.E. (tissue – infection/inflamation – moisture – epithelisation): priprava tkiva, nadzor okužbe, uravnavanje vlage in spodbujanje epitelizacije, ob sočasni zaščiti okolne kože in ustrezni higieni. Temelj zdravljenja je kompresijska terapija (dolgo-/kratkoelastični povoji, sistemi, nogavice) ob upoštevanju kontraindikacij. Po potrebi se dodajo venotoniki, pentoksifilin, analgetiki in antibiotiki ob okužbi. Bolečina, ki je pogosta in vpliva na kakovost življenja, se zdravi multimodalno z zdravili in nefarmakološkimi ukrepi. Izbira oblog je individualna glede na fazo rane in količino izcedka, pomembno pa je tudi multidisciplinarno sodelovanje in stalno spremljanje za uspešno zdravljenje. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego pacienta z golenjo razjedo. Metoda: Raziskava je bila izvedena po kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Raziskovalni vzorec je bil priložnostni, zajel je 113 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Povabilo za sodelovanje v raziskavi je bilo objavljeno na profilu družbenega omrežja Facebook ter posredovano preko drugih družabnih omrežij (Instagram). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel ter jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so med anketiranimi največ zastopane starostne skupine 18–24 let (30 %) in 25–34 let (27 %), pri čemer prevladujejo ženske (90 %), moški predstavljajo 10 %. Večina anketirancev ima srednješolsko (42 %), višješolsko (27 %) ali univerzitetno oziroma podiplomsko izobrazbo (31 %). Najpogosteje so zaposleni v specialističnih ambulantah (35 %) ali v bolnišnicah/kliničnih centrih (24 %). Večina pacientov z venskimi golenjimi razjedami po poročanju zdravstvenih delavcev občuti bolečino občasno (35 %) ali večkrat tedensko (35 %). Zdravstveni delavci pri lajšanju bolečine najpogosteje priporočajo blažje povijanje (46 %) in uporabo analgetikov (28 %), redkeje pa paciente napotijo v protibolečinsko ambulanto (4 %). Med najpogosteje uporabljenimi oblogami so alginati (xŻ = 3,8) in poliuretanske pene (xŻ = 2,7), med kompresijskimi pripomočki pa dolgo elastični povoji (xŻ = 3,8). Kompresijske nogavice (xŻ = 2,7) in kratko elastični povoji (xŻ = 2,7) se uporabljajo občasno, pri čemer 61 % anketirancev ne uporablja nobenega kompresijskega pripomočka. Kot največje izzive pri negi pacientov z venskimi golenjimi razjedami so izpostavili preobremenjenost osebja (xŻ = 4,2) in pomanjkanje časa (xŻ = 4,1). Razprava: Ugotovili smo, da pacienti z vensko golenjo razjedo najpogosteje občutijo bolečino večkrat tedensko ali občasno, medtem ko raziskave kažejo na bistveno pogostejšo, tudi vsakodnevno bolečino. To nakazuje, da zdravstveni delavci bolečino pacientov morda podcenjujejo, kar je lahko povezano s t. i. tiho bolečino pri starejših in kognitivno oslabljenih. Ugotavljamo, da se standardizirana orodja za ocenjevanje bolečine, kot sta VAS in NRS, redko uporabljajo, kar otežuje spremljanje uspešnosti zdravljenja. Pri zdravljenju so najpogosteje uporabljene alginatne obloge in poliuretanske pene, medtem ko se kompresijski sistemi (SYS), ki jih priporočajo smernice, redko uporabljajo, predvsem zaradi neprijetnosti pri nošenju in pomanjkljive edukacije pacientov.
Ključne besede: Ključne besede: kronična rana, venska razjeda, bolečina, zdravstvena nega, kompresijska terapija.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 1313; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Kakovost in varnost obravnave pacienta s kronično rano v patronažnem zdravstvenem varstvu
Nuša Kozmus, 2025, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Kakovost in varnost pri zdravstveni obravnavi pacienta v domačem okolju sta v današnjem času sestavni del dela s pacienti. Kronične rane vse bolj predstavljajo tegobo današnjega časa, ki se je pojavila ob vse večjem staranju prebivalstva. Dolgotrajno celjenje kroničnih ran posega v kakovost posameznikovega življenja. Danes so nam na voljo številni pristopi, materiali in sodobne obloge, ki zahtevajo njihovo dobro poznavanje. Obravnava kronične rane na pacientovem domu predstavlja posebne izzive za patronažne medicinske sestre, saj poteka pod drugačnimi pogoji kot v zdravstvenih ustanovah na primarni, sekundarni in terciarni ravni. V veliki meri je pacient pri oskrbi kronične rane odvisen od storitev s strani patronažne medicinske sestre, samooskrbe in pomoči svojcev. Pri strokovni oskrbi kronične rane je zelo pomembno tudi stalno strokovno sodelovanje med člani zdravstvenega tima. Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko anketiranja med patronažnimi medicinskimi sestrami Slovenije. Ankete so bile poslane preko Patronažne sekcije po elektronski pošti do vseh koordinatorjev Patronažnega varstva in nato ostalim patronažnim sestram v lečečem patronažnem varstvu, katerih se je na sodelovanje v anketi odzvalo (201). Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da patronažne medicinske sestre, ki so sodelovale v naši raziskavi pri svojem delu, pri pacientu s kronično rano uporabljajo sodobne obloge za rane. Patronažne medicinske sestre, ko govorimo o sodelovanju z drugimi službami v zdravstvenem sistemu, najpogosteje sodelujejo z ambulanto družinske medicine. Ugotovili smo, da patronažne medicinske sestre ocenjujejo svojo stopnjo strokovnega znanja o pravilni izbiri sodobnih oblog pri celjenju kronične rane kot zelo dobro, na kar ne vplivajo leta delovnih izkušenj v patronažnem zdravstvenem varstvu. Med vsemi oblogami patronažne medicinske sestre, ki so sodelovale v naši raziskavi najpogosteje uporabljajo kontaktne mrežice, medtem ko ocenjujejo, da so alginatne obloge učinkovitejše od teh. Razprava: Za kakovostno in varno delo v patronažni zdravstveni negi je veliko dejavnikov, ki vplivajo na potek obravnave pacienta s kronično rano. Potrebna je lastna presoja dela, kontinuirano izpopolnjevanje, dobro medsebojno komuniciranje in povezovanje z drugimi strokovnjaki. Sodobne obloge za kronične rane zagotavljajo ustrezne pogoje za učinkovito celjenje kroničnih ran. Z raziskavo smo potrdili, da patronažne medicinske sestre z namenom kakovosti in varnosti obravnave pacienta s kronično rano najpogosteje sodelujejo z ambulanto družinske medicine.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, kronična rana, sodobne obloge za celjenje kronične rane, kakovost in varnost.
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2025; Ogledov: 799; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh