1. Vpliv zakonske redefinicije posilstva po modelu "samo ja pomeni ja" na obravnavo žrtev na sodiščuSonca Menart, 2025, ni določena Opis: V magistrski nalogi je obravnavan vpliv zakonske redefinicije kaznivega dejanja posilstva v skladu z modelom »samo ja pomeni ja« na sodno obravnavo žrtev spolnega nasilja v Sloveniji. S prenovo Kazenskega zakonika, ki je v ospredje postavil soglasje kot ključni element kaznivega dejanja, je država naredila pomemben korak k zaščiti spolne avtonomije. Temeljna sprememba je v tem, da odsotnost soglasja nadomešča prejšnjo zahtevo po prisili, kar pomeni sodobnejše in bolj realistično razumevanje spolnega nasilja.
Teoretični del naloge temelji na feminističnih teorijah spolnega nasilja, konceptih kulture posilstva, mitih o posilstvu in razumevanju soglasja. Poseben poudarek je na psihosocialnih dejavnikih soglasja, ki pomembno vplivajo na razumevanje izkušenj žrtev in na presojo njihove verodostojnosti. Analiza pokaže, da pravni postopki brez tega uvida pogosto reproducirajo stereotipe in vodijo v sekundarno viktimizacijo.
Empirični del temelji na kvalitativnih intervjujih s pravosodnimi strokovnjaki, kriminološkimi raziskovalci in psihosocialnimi svetovalkami. Rezultati kažejo, da implementacija modela »samo ja pomeni ja« v praksi še ni dosledna in enotna. Najpogosteje izpostavljeni oviri sta pomanjkanje izobraževanj pravosodnega osebja o nepravnih vsebinah in prisotnost stereotipov o »idealnem posilstvu«, vezanih na tradicionalni model prisile.
Naloga se ne ustavi pri analizi, temveč ponudi tudi nabor praktičnih priporočil za pravosodne akterje in psihosocialne svetovalce. Ta so usmerjena v zmanjšanje sekundarne viktimizacije, večjo občutljivost za kompleksnost spolnega nasilja in učinkovitejšo implementacijo modela »samo ja pomeni ja«. Poudarjena je potreba po obveznih, sistematičnih in praktično naravnanih izobraževanjih ter po tesnejšem sodelovanju med institucijami.
Magistrska naloga tako prispeva k razumevanju sodobnega pravnega okvira spolnega nasilja in opozarja, da je za pravičnejšo obravnavo žrtev nujna kombinacija zakonodajnih sprememb, strokovne usposobljenosti in celostne psihosocialne podpore.
Ključne besede: model »ja pomeni ja«, kultura posilstva, stereotipi, spolno nasilje, sodna praksa, psihosocialni dejavniki soglasja, sekundarna viktimizacija.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 61; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (2,36 MB) |
2. |
3. PRILAGAJANJE NA SPREMEMBE V ZDRAVSTVENEM SISTEMU: Integracija pacientove perspektive pri oblikovanju strategij razvoja javnih zdravstvenih zavodov za obvladovanje sprememb ter vpliv družbenih dejavnikov na kakovost zdravstvene oskrbeLjubinka Počrvina, 2025, ni določena Opis: Uvod: Namen disertacije je raziskati, kako lahko perspektiva pacientov postane sestavni del strateškega načrtovanja v javnih zdravstvenih zavodih, in sicer z namenom bolj učinkovitega odzivanja na spremembe v zdravstvu. Posebna pozornost je namenjena vplivu družbenih dejavnikov, kot so organizacijska kultura, zdravstvena pismenost, digitalna dostopnost ter odnos in zrelost vodstev zavodov do participacije pacientov. Disertacija analizira, kako strukturni dejavniki omogočajo ali omejujejo vključevanje pacientov kot enakovrednih partnerjev v oblikovanje zdravstvene politike. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali zakonodajne reforme, zlasti Zakon o kakovosti v zdravstvu, predstavljajo dejanski premik v praksi ali ostajajo na ravni formalne, simbolne participacije. Namen raziskave je tudi oblikovanje priporočil za dolgoročno vključujočo in odzivno zdravstveno politiko, ki bo sposobna nasloviti potrebe prihodnjih modelov zdravljenja.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji in metodološki triangulaciji. Uporabljene so bile štiri glavne metode: analiza zakonodajnih in strateških dokumentov, polstrukturirani intervjuji s 26 deležniki, štiri fokusne skupine s 40 udeleženci ter diskurzivna analiza medijskih vsebin. Tematska, vsebinska in diskurzivna analiza so bile izvedene z namenom identifikacije vzorcev, ovir in priložnosti participacije pacientov v praksi.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da vključevanje pacientov v Sloveniji pogosto ostaja na simbolni ravni. Zaznani so bili strukturni izzivi, kot so hierarhična kultura v zdravstvenih ustanovah, pomanjkanje sistemskih mehanizmov za participacijo, nizka zdravstvena pismenost ranljivih skupin ter neenak dostop do digitalnih rešitev. Zakon o kakovosti v zdravstvu (2024) predstavlja pomemben korak, vendar njegova implementacija še ne kaže sistemske spremembe. Primeri dobre prakse, kot so sodelovanje nevladnih organizacij in razvoj pilotnih programov skupnega odločanja, kažejo na potencial za dolgoročne učinke ob ustrezni institucionalni podpori.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da brez spremembe organizacijske kulture in odnosa do pacientov kot sogovornikov zakonodajne reforme ostajajo nezadostne. Uvedba modela skupnega odločanja (shared decision-making), vzpostavitev regijskih preventivnih centrov ter celovit pristop na mikro, mezo in makro ravni predstavljajo konkretne korake k prehodu iz simbolne v realno participacijo pacientov. Le takšen sistem, ki temelji na zaupanju, odprti komunikaciji in vrednotah vključevanja, omogoča dolgoročno vzdržnost in pravičnost zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: participacija pacientov, kakovost zdravstvene oskrbe, zdravstvene reforme, zdravstvena pismenost, organizacijska kultura, skupno odločanje, vključujoča politika.
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2025; Ogledov: 134; Prenosov: 0
Celotno besedilo (7,20 MB) |
4. Transformacija medijske organizacije: primer Svet24Matej Kirn Starič, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava proces digitalne transformacije spletnega portala Svet24 ter analizira njen vpliv na uredniške, vsebinske, tehnološke in poslovne dimenzije delovanja medija. Tema je aktualna, saj se tudi slovenski mediji soočajo z nujnostjo prilagajanja hitrim tehnološkim spremembam in spremenjenim navadam občinstva. Namen raziskave je bil celovito dokumentirati prenovo portala, identificirati strateške razloge zanjo ter oceniti učinke sprememb.
Raziskava je bila zasnovana kot študija primera, ki je združevala kvalitativne in kvantitativne metode. Poleg analize internih dokumentov in podatkov o obiskanosti portala so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z odgovorno urednico, vodstvom projektne ekipe ter uredniki lokalnih redakcij. S triangulacijo podatkov je bilo mogoče preveriti skladnost ugotovitev in natančneje osvetliti posledice transformacije.
Glavne ugotovitve kažejo, da je prenova mediju omogočila tehnično posodobitev, integracijo uredniških procesov ter razvoj digitalne miselnosti v vsakdanjem delu. Portal je razširil vsebinsko ponudbo in prešel od izrazito tabloidne usmeritve k celostnemu informativnemu mediju. Transformacija je pozitivno vplivala na metrike obiskanosti portala, obenem pa so začeli krepiti temelje za prihodnji razvoj plačljivih vsebin. Kot izzivi ostajajo potreba po stalnem usposabljanju kadra, motivacija lokalnih novinarjev in postopna uvedba novih formatov, zlasti videa.
Raziskava ponuja praktične napotke za druge medijske organizacije, ki se lotevajo procesa digitalne transformacije, ter prispeva k akademskemu razumevanju procesov medijske integracije in konvergence vsebin v slovenskem prostoru. Primer portala Svet24 dokazuje, da uspešna digitalna prenova zahteva kombinacijo tehnološke nadgradnje, strateškega vodenja in spremembe uredniške kulture.
Ključne besede: digitalna transformacija, spletni mediji, uredniška kultura, medijska integracija, medijska konvergenca
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 144; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,15 MB) |
5. |
6. Zadovoljstvo zaposlenih v enotah Doma upokojencev Ptuj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaInes Kodrič, 2024, diplomsko delo Opis: UVOD: Delo v domovih za starejše je fizično in psihično naporno, kar ima velik vpliv na zadovoljstvo na delovnih mestih. Za raziskovanje smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja in tri hipoteze. METODA: V teoretičnem delu smo opredelili ključne pojme in izvedli kritični pregled literature. Deskriptivna metoda nam je omogočila analizo literature v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. Izpostavili smo pomembne pojme, jih opisali in podprli z obstoječimi študijami. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik v fizični obliki, dobljene podatke pa smo analizirali v programu SPSS. Razdeljenih je bilo 561 anketnih vprašalnikov. REZULTATI: Ugotovili smo, da se stopnja zadovoljstva na delovnih mestih statistično značilno ne razlikuje glede na spol, področje dela ali delovno dobo v organizaciji. Splošno zadovoljstvo je bilo na lestvici od 1 (popolnoma nezadovoljen) do 10 (popolnoma zadovoljen) v povprečju ocenjeno s številom 6,6. Za izboljšanje zadovoljstva zaposleni v prvi vrsti s 40,3 % menijo, da bi se izboljšalo z višjo plačo, menijo pa tudi, da bi zadovoljstvo izboljšalo večje število kadra (27,7 %). Nekoliko manj jih meni, da bi zadovoljstvo izboljšali boljši medsebojni odnosi (19,7 %) ter več izobraževanj in usposabljanj (12 %). Le dva (0,4 %) pa sta podala svoj odgovor. RAZPRAVA: Zadovoljstvo na delovnem mestu je odvisno predvsem od stresa, ki ga zaposleni doživljajo, ter njihovih osebnih značilnosti in prepričanj. Ni pa odvisno od spola, področja dela in delovne dobe v organizaciji. Obstajajo dejavniki, ki bi jih organizacija lahko bolj upoštevala pri izboljševanju zadovoljstva svojih zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, organizacijska klima, organizacijska kultura, stres na delovnem mestu, domovi upokojencev
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 508; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,25 MB) |
7. |
8. |
9. Problemi kulture žrtveništva v sodobni vzgoji in izobraževanju v Sloveniji : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Humanistične znanostiGregor Rojc, 2024, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava relativno nov pojav, ki ga v angleščini imenujemo victimhood culture, ki je za potrebe te naloge preveden kot moralna kultura žrtveništva. Le-ta ni obravnavana v referenčnem vakuumu, pač pa je obravnavana skupaj z moralno kulturo dostojanstva in moralno kulturo časti. V nalogi so analizirani nekateri temeljni dokumenti, ki definirajo osnovnošolski prostor v Sloveniji, nekateri učni načrti in stališča več sto osnovnošolskih učiteljic in učiteljev. Analiza poskuša ugotoviti, ali je osnovnošolski prostor dojemljiv za širjenje kulture žrtveništva, ki je v nalogi zaradi svojih značilnosti opredeljena kot neželeno stanje. Kot želeno stanje je opredeljena moralna kultura dostojanstva. Kvalitativna analiza išče idejno sovpadanje analiziranih dokumentov z želeno moralno kulturo dostojanstva, kvantitativna analiza pa sovpadanje stališč respondentov s to isto kulturo. Zavoljo razumljivejšega in lažjega branja so pomensko široki pojmi, kot so npr. kultura, paideia in dostojanstvo, podrobneje definirani, prav tako pa so zelo podrobno obdelane vse tri omenjene moralne kulture. Izvirno so nakazane podobnosti med razvojem starogrške družbe in prehodom moralne kulture časti v kulturo dostojanstva.
Ključne besede: moralna kultura, paideia, dostojanstvo, čast, žrtveništvo, učni načrt
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2025; Ogledov: 431; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,01 MB) |
10. Z mislijo na Zemljo : zbornik prispevkov2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, trajnostni razvoj, inovacije, nadarjeni učenci, učenci s posebnimi potrebami, izkustveno učenje, knjižnice, bralna kultura, šole, komunikacije, zborniki
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 652; Prenosov: 6
Celotno besedilo (24,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
