1. |
2. Vpliv tehnologij QR kod in veriženje blokov na zaupanje potrošnikov in transparentnost pri nakupih odločitvah v vinskem turizmu : magistrska nalogaIvana Čordaš, 2025, magistrsko delo Ključne besede: vino, vinski turizem, QR kode, transparentnost, digitalizacija, zaupanje, preglednost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2025; Ogledov: 337; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (3,10 MB) |
3. Vpliv izobraževanja zaposlenih na uspešnost poslovanja proizvodnih organizacij : magistrska nalogaAndreja Lavrič, 2025, magistrsko delo Ključne besede: izobraževanje, uspešnost, proizvodna podjetja, poslovna uspešnost, evalvacija izobraževanj, pridobljeno znanje, učinki izobraževanj, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2025; Ogledov: 320; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,43 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Analiza povezanosti stila navezanosti in kvalitete partnerskih razmerij skozi prizmo kognitivno vedenjske teorije : magistrska nalogaKarmen Krenker, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preučevali povezanost stila navezanosti s kakovostjo partnerskih razmerij ter povezanost teh slogov z jedrnimi in vmesnimi prepričanji, kot jih obravnava kognitivno-vedenjska teorija (KVT), in njihov vpliv na vedenjske reakcije in čustva.
V nalogi smo uporabili kombinirano metodologijo, ki je vključevala kvalitativni in kvantitativni pristop. V kvantitativnem delu smo z vprašalnikom odnosov med desetimi sodelujočimi preverjali prevladujoče stile splošne navezanosti. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo med izrazitimi stili navezanosti izbrali tri osebe z različnim stilom ne varne navezanosti. Izbrane osebe smo nato povabili k polstrukturiranemu intervjuju (kvalitativni del), kjer smo preverjali povezave med stilom navezanosti in med vmesnimi ter jedrnimi prepričanji ter povezavo med stilom navezanosti in kvaliteto partnerskih razmerij.
Raziskava je pokazala, da so stili navezanosti povezani s specifičnimi vmesnimi ter jedrnimi prepričanji posameznikov. Povezave med stilom navezanosti in kakovostjo razmerij se kažejo le pri nekaterih udeležencih.
Omejitve raziskave vključujejo majhnost vzorca, zaradi česar vse ugotovitve niso splošno veljavne. Za prihodnje raziskave bi bilo koristno vključiti večji vzorec in preučiti več stilov navezanosti, da bi se bolje razumelo, kako navezanost vpliva na kakovost partnerskih razmerij v širšem kontekstu.
Praktične implikacije raziskave vključujejo možnosti za boljše razumevanje vedenj in prepričanj v svetovalnih procesih in psihoterapiji, kar lahko prispeva k boljši podpori posameznikom pri obvladovanju težav v odnosih. Terapevti lahko rezultate uporabijo za pomoč pri izboljševanju partnerskih odnosov, saj jim omogočajo boljše razumevanje vpliva stilov navezanosti. Naše ugotovitve lahko služijo tudi kot osnova za nadaljnje raziskave, ki poglabljajo razumevanje navezanosti in partnerskih razmerij. Posamezniki in pari lahko uporabijo naše rezultate za boljše razumevanje lastnih stilov navezanosti in prepričanj ter njihov vpliv na vedenje in čustva, kar jim pomaga pri izboljšanju odnosov.
Ključne besede: stili navezanosti, kakovost partnerskih razmerij, kognitivno-vedenjska teorija, vmesna prepričanja, jedrna prepričanja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 18.03.2025; Ogledov: 614; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,81 MB) |
10. Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska nalogaMateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 535; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,13 MB) |
