Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšna je vloga patronažnih medicinskih sester pri preprečevanju in obravnavi nasilja v družini? Kako se patronažne medicinske sestre soočajo z različnimi vrstami nasilja v družini pri svojih pacientih? Kako se lahko sodelovanje patronažnih medicinskih sester z drugimi člani zdravstvenega tima in zunanjimi institucijami okrepi za boljše prepoznavanje in obravnavanje nasilja v družini? Namen: Namen raziskave je bil proučiti vlogo medicinske sestre v patronažnem varstvu glede preprečevanja in obravnave nasilja v družini. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu osmih patronažnih medicinskih sester z delno strukturiranim individualnim intervjujem. Prvi del vprašanj je zajemal demografske značilnosti, kot so spol, starost in delovno dobo v patronažnem varstvu. Drugi del vprašanj pa je bil odprtega tipa in se je nanašal na to, kako patronažne medicinske sestre uporabljajo strokovno znanje in izkušnje pri obravnavi primerov nasilja v družini, kakšne pristope uporabljajo in kako sodelujejo z ostalimi člani zdravstvenega tima in ostalimi pristojnimi institucijami. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo patronažne medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju različnih vrst nasilja v družini in pridobivanju zaupanja žrtev. Pomembno je natančno dokumentiranje in prijava nasilja pristojnim institucijam za zaščitno žrtev. Poudarja pa se tudi pomen dodatnih izobraževanj, izboljšanega sodelovanja s pristojnimi institucijami ter zaščite patronažnih medicinskih sester. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po dodatnem izobraževanju patronažnih medicinskih sester za učinkovitejšo prepoznavo in obravnavo nasilja v družini. Prav tako, bi morale organizacije pripraviti enotne protokole in okrepiti medinstitucionalno sodelovanje. Družba: Raziskava vpliva na družbo s poudarkom na socialni odgovornosti in izboljšanju odziva na nasilje v družini. Povečuje ozaveščenost o pomembni vlogi patronažnih medicinskih sester pri prepoznavanju in preprečevanju nasilja v družini. Originalnost: Izpostavlja potrebo po dodatnem izobraževanju in usposabljanju, ter boljšemu sodelovanju s pristojnimi institucijami, kar bi izboljšalo pristop pri reševanju te problematike. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Kot omejitev v raziskavi, lahko izpostavimo, da je le-ta zajemala številčno majhen vzorec sodelujočih. Skozi prebiranje literature smo opazili podobne raziskave na to temo ter protokole za obravnavo nasilja v družini. Kljub temu, se zdi, da je njihova dostopnost in poznavanje med patronažnimi medicinskimi sestrami še vedno omejena. To lahko prispeva k težavam pri prepoznavanju in obravnavanju primerov nasilja v družini in s tem na samo učinkovitost njihovega dela. Smiselno bi bilo nadaljnje raziskave usmeriti v raziskovanje ravni ozaveščenosti in poznavanja že obstoječih virov ter protokolov med patronažnimi medicinskimi sestrami ter preučiti, kako lahko ta znanja bolje vključimo v njihovo prakso.
Ključne besede: družinsko okolje, nasilje, preventivni ukrepi, patronažna medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 56; Prenosov: 1
Celotno besedilo (365,01 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Profesija medicinske sestre je poklic s področja zdravstvene nege, za opravljanje katerega je potrebno visokošolsko izobraževanje, upoštevanje kodeksa etike in vseživljenjsko izobraževanje. Temeljna naloga medicinskih sester je krepitev zdravja, preprečevanje bolezni in lajšanje trpljenja pacienta – zagotavljamo varno, kakovostno in uspešno zdravstveno nego. Medicinska sestra prevzema strokovno, etično, materialno in kazensko odgovornost za svoje delo. Sodeluje v timu zdravstvene nege, ki ga sestavljajo člani različne izobrazbe. V praksi nekateri zdravniki še vedno ne priznavajo poklica medicinske sestre za avtonomnega. Za to profesijo je značilna tudi feminizacija poklica, kar vpliva na javno podobo, ki je oblikovana na podlagi družbenih predstav, izkušenj posameznikov in stereotipov. Namen raziskave je preučiti poklic medicinske sestre kot profesije. Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne in sekundarne vire. Primarne podatke smo pridobili z izvedbo intervjujev, sekundarne pa s pregledom strokovne in znanstvene literature, dostopne v podatkovnih bazah Google Učenjak in dLib. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki imajo najmanj eno leto delovne dobe. Ugotovili smo, da večina medicinskih sester enotno razume svoj poklic. Razprava: Vse intervjuvanke imajo podobno mnenje o poklicu in avtonomiji medicinskih sester. Vse opažajo problem feminizacije v tem poklicu ter izražajo željo po moškem kadru zaradi fizično zahtevnega dela. Večina intervjuvank ima občutek, da zdravniki zaničujejo poklic medicinske sestre. Ena intervjuvanka je opazila, da se ta odnos s časom izboljšuje. V splošnem menijo, da družba ne razume zahtevnosti in pomena njihovega polica; želijo si več spoštovanja, boljše delovne razmere in ustrezno plačilo.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstvena nega, profesionalnost, feminizacija.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 264; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Ogljikov monoksid je nevaren plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju ogljikovih snovi. Njegova lastnost je, da se hitro veže na hemoglobin in izpodriva kisik, kar lahko povzroči hipoksijo in življenjsko nevarne zaplete. V Sloveniji se zastrupitve s ogljikovim monoksidom pogosto pojavljajo v gospodinjstvih zaradi nepravilnega vzdrževanja ogrevalnih naprav in dimnikov. Zaposleni v nujni medicinski pomoči morajo prepoznati znake zastrupitve in hitro ter učinkovito ukrepati, saj je pravočasno zdravljenje ključno za preprečevanje resnih posledic. Namen diplomske naloge je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Domžale pri obravnavi zastrupitev z ogljikovim monoksidom ter ugotoviti pogostost in uspešnost ukrepanja ter značilnosti primerov v obdobju od 2019 do 2023.
Ključne besede: ogljikov monoksid, zastrupitev, nujna medicinska pomoč, protokoli, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2025; Ogledov: 362; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Potrebe po paliativni oskrbi onkološkega bolnika iz leta v leto naraščajo, ne samo v tujini, temveč tudi v Sloveniji. Gre za celostno obravnavo bolnikov, ki se osredotoča na lajšanje trpljenja in izboljšanje kakovosti življenja. Glavni cilji paliativne oskrbe so obvladovanje simptomov (bolečina, težave z dihanjem, izguba teka, utrujenost, slabost, bruhanje) ter zagotavljanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih potreb. Ključno vlogo ima tudi medicinska sestra, ki bolnikom nudi udobje, dostojanstvo in podporo. Komunikacija z bolnikom in njegovimi svojci je bistvena za razumevanje njihovih želja, potreb in pričakovanj glede konca življenja. Pomembna je tudi skrb za svojce, ki pogosto potrebujejo podporo pri spopadanju z izgubo in tudi ob času žalovanja. Paliativna oskrba ne pomeni le konca zdravljenja, temveč tudi aktivno podporo pri dostojanstvenem slovesu od življenja. Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja. Metoda: Raziskava je kvalitativne narave. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko poglobljenega intervjuja. Raziskava je potekala v mesecu juliju. V intervjuje smo vključili šest oseb. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega štiri osebe ženskega spola in dve osebi moškega spola. Najmlajša intervjuvanka je bila stara 31 let, najstarejša pa 59 let. Med moškimi je bil najmlajši star 25 let, najstarejši pa 53 let. Vsi intervjuvanci so po izobrazbi diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveni tehniki. Razprava: Vsem intervjuvancem je vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja zelo pomembna. Opravljajo identične naloge, kot so lajšanje bolečine ter drugih simptomov. Najpogosteje prepoznajo simptome, kot so bolečina, težave z dihanjem, utrujenost, izguba teka in zaspanost. Poleg fizičnih simptomov prepoznajo tudi psihične simptome, kot so strah, tesnobnost, nemir, vznemirjenost in zmedenost. Simptome najpogosteje obvladujejo z zdravili. Vse potrebe (fizične, psihične, socialne, duhovne) onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja so pomembne in nobena se ne sme zanemariti. Svojci so zelo pogosto vključeni v proces paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja. Nudijo jim podporo, ki vključuje komunikacijo ter redno informiranje bolnikovega zdravstvenega stanja. Večina intervjuvancev ni znala primerjati kakovosti paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah. Po njihovem mnenju imajo paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah prednosti kot tudi slabosti. Izobraževanja na temo paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja v domu starejših občanov Ljubljana Vič ? Rudnik so redka.
Ključne besede: paliativna oskrba, onkološki bolnik, medicinska sestra, bolečina, umiranje.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 538; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema, namenjena je bolnikom z napredovalimi oziroma neozdravljivimi boleznimi ter njihovim svojcem. Temelji na celostni obravnavi, ki poleg fizičnim priznava velik pomen tudi psihičnim, duhovnim in socialnim potrebam. V tem smislu se duhovnost razume kot osebna raven posameznika, ki se izkazuje z vero, prepričanji, vrednotami in iskanjem življenjskega smisla. Medicinske sestre imajo zelo pomembno vlogo pri prepoznavanju teh potreb, saj z bolnikom preživijo največ časa in ga spremljajo skozi različna obdobja bolezni. Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri prepoznavanju in zadovoljevanju duhovnih potreb bolnika v paliativni oskrbi in njegovih svojcev ter ugotoviti, s kakšnimi izzivi se ob tem srečujejo. Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo. Primarne podatke smo pridobili z intervjuvanjem medicinskih sester, ki delajo na internem oddelku in se pogosto srečujejo s paliativnimi pacienti. Sekundarne podatke smo črpali iz strokovne in znanstvene literature ter podatkovnih baz (PubMed, Google učenjak). Rezultati: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre duhovno oskrbo razumejo kot enakovredno telesni in psihološki podpori, vendar jim velikokrat primanjkuje znanja in časa za zadostno prepoznavanje ter presojo duhovnih potreb pacienta. Kljub izzivom se zavedajo svoje odgovornosti pri prepoznavi ter obravnavi duhovnih potreb. Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vloge medicinske sestre na tem področju in kažejo potrebo po dodatnem izobraževanju in pridobivanju kompetenc. Razprava: Raziskava ponuja vpogled v izkušnje medicinskih sester pri duhovni podpori v paliativni oskrbi. Kljub različnim izzivom skušajo bolnikom in njihovim svojcem nuditi celostno obravnavo. Raziskava je pokazala, da je duhovna oskrba bistvena za izboljšanje kakovosti življenja in podporo bolnika ter svojcev v zadnjem življenjskem obdobju ter v procesu žalovanja. Jasno se je izkazala potreba po dodatnem izobraževanju in pridobivanju kompetenc medicinskih sester na področju duhovne oskrbe, da bi bila ta lahko bolj kontinuirano vključena v prakso.
Ključne besede: Paliativna oskrba, duhovna oskrba, medicinska sestra, duhovnost, podpora.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 449; Prenosov: 19
Celotno besedilo (670,87 KB)