1. Etične dileme na področju psihiatrične zdravstvene nege : pregled literatureDorina Hanžekovič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Etične dileme na področju psihiatrične zdravstvene nege izhajajo iz kompleksnega ravnotežja med varovanjem pacientovega duševnega zdravja in spoštovanjem njegove osebne svobode ter pravic. Psihiatrična obravnava pogosto vključuje uporabo prisilnih ukrepov, kot so prisilno zdravljenje ali fizične omejitve, kar odpira etična vprašanja o človekovih pravicah, dostojanstvu in avtonomiji posameznika. Delo na tem področju je zaznamovano z ranljivostjo pacientov, stigmatizacijo in kompleksnimi kliničnimi situacijami, ki zdravstvenim delavcem nalagajo težke moralne odločitve. Metoda: Pregledana je bila literatura domačih in tujih avtorjev s področja etičnih dilem na področju psihiatrične zdravstvene nege, pri čemer smo uporabili deskriptivno metodo, metodo povzemanja (kompilacije), komparacije in metodo sinteze. Za zbiranje podatkov smo uporabili statistično analizo pregleda relevantne obstoječe literature ter jo predstavili z diagramom PRISMA. Članki so bili iskani v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, Emerald, ScienceDirect, COBBIS, Google Schoolar in Obzornik zdravstvene nege. Kot merilo za iskanje so bili uporabljeni v celoti prosto dostopni članki in obdobje objave od leta 2015 do leta 2025. Rezultati: Po pregledu literature je bilo izbranih enajst člankov, ki so odgovarjali na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovitve smo predstavili tabelarično in opisno v poglavju o rezultatih. Razprava: Po prebrani strokovni literaturi in člankih, ki smo jih vključili v diplomsko delo, smo ugotovili, da je pojavnost etičnih dilem na področju psihiatrične zdravstvene nege zelo pogosta. Zdravstveno osebje se z njimi srečuje skoraj vsakodnevno, kar lahko vodi v moralno stisko in posledično lahko zmanjša kakovost zdravstvene oskrbe ter ima lahko dolgoročno slab vpliv na njihovo fizično in psihično zdravje.
Ključne besede: etična dilema, psihiatrija, zdravstvena nega, psihiatrična medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2026; Ogledov: 274; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (996,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Odnos medicinskih sester do komplementarno-alternativnega zdravljenja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Magdič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Že vrsto let v bolnišničnem okolju opažamo, da ljudje posegajo po alternativnih oblikah zdravljenja. V diplomskem delu smo želeli raziskati odnos medicinskih sester do komplementarno-alternativnega zdravljenja in ugotoviti pogostost uporabe v klinični praksi. Metoda: V diplomskem delu smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo z uporabo anketnega vprašalnika. Empirični del smo izvedli v Splošni bolnišnici Murska Sobota na internem oddelku in oddelku kirurgije v mesecu novembru 2018. Raziskovalni vzorec je bil slučajni in priložnostni in je zajemal 40 medicinskih sester na internem oddelku in 40 medicinskih sester na kirurškem oddelku. Rezultati: 49 (61,3 %) anketiranih je že slišalo za alternativno obliko zdravljenja, ampak ne vedo, kaj vse spada v to metodo zdravljenja, 12 (15,0 %) anketiranih je navedlo, da prvič sliši za to metodo zdravljenja. Večina anketiranih še vedno najbolj zagovarja uradno, konvencionalno medicino, kar navaja 60 (75,0 %) anketiranih. 26 (32,5 %) anketiranih je navedlo, da bi dvome razbilo izključno sodelovanje z zdravniki in uradno medicino. Več kot polovica (50–62,5 %) anketiranih ocenjuje, da nima dovolj znanja o komplementarno-alternativni medicini. Razprava: Na podlagi raziskave lahko povzamemo, da medicinske sestre poznajo komplementarno-alternativno medicino, vendar ne dovolj, da bi bile vešče svetovanja. Večina jih še vedno zagovarja samo uradno medicino, a so se pripravljene izobraževati in pridobiti znanja tudi na neznanih področjih komplementarne in alternativne medicine, saj se vedno več pacientov odloča tudi za tovrstno obliko zdravljenja.
Ključne besede: alternativna medicina, komplementarna medicina, oblike komplementarno-alternativnega zdravljenja, medicinska sestra, zdravilstvo
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 298; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vloga medicinske sestre pri obravnavi debelosti pri otrocih in mladostnikih: sistematični pregled literatureSimona Legen, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Debelost pri otrocih in mladostnikih predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, ki se povezuje s številnimi telesnimi, psihološkimi in socialnimi posledicami ter pomembno vpliva na kakovost življenja otrok in njihovih družin. Kljub vse večji razširjenosti debelosti je obravnava pogosto preozko usmerjena, brez zadostnega upoštevanja psihosocialnih in okoljskih dejavnikov, kar lahko vodi v stigmatizacijo in manj učinkovito obravnavo otrok in mladostnikov. Namen magistrske naloge je bil s sistematičnim pregledom literature sintezno opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladostnikov z debelostjo, prepoznati ključne dejavnike uspešne obravnave ter izpostaviti priložnosti za izboljšanje prakse in nadaljnje raziskovanje.
Metode: Raziskava je temeljila na sistematičnem pregledu strokovne in znanstvene literature, izvedenem skladno s smernicami PRISMA. V pregled in analizo je bilo vključenih 22 znanstvenih raziskav s področja obravnave debelosti pri otrocih in mladostnikih. Pred poglobljeno analizo vsebine posameznih raziskav smo zbrali njihove osnovne značilnosti ter ocenili metodološko kakovost in tveganje pristranskosti z uporabo ustreznih ocenjevalnih orodij glede na zasnovo posamezne študije. Podatke smo analizirali s kvalitativno tematsko analizo, pri čemer smo izvedli kvalitativno sintezo ugotovitev s kodiranjem vsebin in njihovim združevanjem v vsebinske kategorije.
Rezultati: Analiza vključenih raziskav je pokazala, da debelost pomembno vpliva na telesno zdravje, psihološko počutje, samopodobo, socialne odnose in šolsko delovanje otrok in mladostnikov. Ugotovljeno je bilo, da ima medicinska sestra osrednjo vlogo pri zdravstveni vzgoji, preventivnih dejavnostih, motivacijskem svetovanju ter podpori otrokom in njihovim družinam. Pomembni dejavniki uspešne obravnave so vključevanje družine, dostopnost programov in podpora okolja.
Razprava: Ugotovitve poudarjajo potrebo po celostnem in multidisciplinarnem pristopu k obravnavi debelosti, v katerem ima medicinska sestra pomembno vlogo pri podpori otrokom in njihovim družinam, zlasti pri zmanjševanju stigme, spodbujanju zdravega življenjskega sloga ter dolgoročnem spremljanju otrok in mladostnikov. Izpostavljena je tudi potreba po večji vključenosti vzgojno-izobraževalnih ustanov, boljši dostopnosti preventivnih programov in ustvarjanju okolja, ki omogoča zdrave izbire, kar lahko prispeva k izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov z debelostjo ter k učinkovitejšemu preprečevanju in obravnavi tega problema.
Ključne besede: debelost, otrok in mladostnik, medicinska sestra, preventiva, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 310; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,68 MB) |
4. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta s pljučnim edemomZala Pečjak, 2026, diplomsko delo Opis: Ugotovitve raziskave potrjujejo, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju pljučnega edema, saj pri oceni stanja združuje subjektivne pacientove težave in objektivne klinične znake. Rezultati kažejo, da so aktivnosti zdravstvene nege usmerjene predvsem v podporo dihanju, spremljanje vitalnih funkcij in izvajanje terapije, kar je bistveno za hitro stabilizacijo pacienta v akutnem stanju. Pomemben del vloge medicinske sestre predstavlja tudi psihološka podpora pacientu ter učinkovito sodelovanje z zdravnikom in drugimi člani zdravstvenega tima. Raziskava potrjuje, da je celostna, strokovna in pravočasna obravnava medicinske sestre ključna za varno in učinkovito zdravljenje pacienta s pljučnim edemom, pri čemer pa ugotovitev zaradi omejenega vzorca ni mogoče posploševati.
Ključne besede: medicinska sestra, pljučni edem, pacient, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 332; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,56 MB) |
5. Vloga medicinske sestre pri pacientu s Parkinsonovo boleznijoMartina Husić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni v starosti, katere napredovanje pomembno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja bolnikov in zahteva celovito, individualizirano zdravstveno nego. Medicinske sestre imajo v celostni obravnavi teh bolnikov ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti, ohranjanju samostojnosti in nudenju psihosocialne podpore bolnikom in njihovim svojcem.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature s strukturiranimi postopki iskanja, selekcije in analize virov. Ocenjena je bila kakovost virov po hierarhiji dokazov, upoštevani pa sta bili tematika potreb bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in vloga medicinske sestre v procesu zdravstvene nege.
Rezultati: Ugotovljeno je, da so celovite kompetence medicinske sestre temeljnega pomena za učinkovito obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo na vseh ravneh zdravstvene oskrbe. Ključni so multidisciplinarni pristop, aktivno opolnomočenje bolnikov, redno izobraževanje ter nudenje specializirane podpore družini in skrbnikom.
Razprava: Največji izzivi predstavljajo nenehno spreminjajoče se potrebe bolnikov, raznolike naloge medicinskih sester ter organizacijske in sistemske ovire. Pomemben poudarek je tudi na psihosocialni podpori in razvoju nacionalnih smernic.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, medicinska sestra, zdravstvena nega, psihosocialna podpora
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 428; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1015,23 KB) |
6. Opolnomočenje medicinskih sester v patronažnem varstvu za preprečevanje nasilja v družini : krepitev organizacijske in osebne odličnostiUrška Rupnik, Nežka Kocjančič, Mirko Prosen, Rebeka Lekše, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšna je vloga patronažnih medicinskih sester pri preprečevanju in obravnavi nasilja v družini? Kako se patronažne medicinske sestre soočajo z različnimi vrstami nasilja v družini pri svojih pacientih? Kako se lahko sodelovanje patronažnih medicinskih sester z drugimi člani zdravstvenega tima in zunanjimi institucijami okrepi za boljše prepoznavanje in obravnavanje nasilja v družini? Namen: Namen raziskave je bil proučiti vlogo medicinske sestre v patronažnem varstvu glede preprečevanja in obravnave nasilja v družini. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu osmih patronažnih medicinskih sester z delno strukturiranim individualnim intervjujem. Prvi del vprašanj je zajemal demografske značilnosti, kot so spol, starost in delovno dobo v patronažnem varstvu. Drugi del vprašanj pa je bil odprtega tipa in se je nanašal na to, kako patronažne medicinske sestre uporabljajo strokovno znanje in izkušnje pri obravnavi primerov nasilja v družini, kakšne pristope uporabljajo in kako sodelujejo z ostalimi člani zdravstvenega tima in ostalimi pristojnimi institucijami. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo patronažne medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju različnih vrst nasilja v družini in pridobivanju zaupanja žrtev. Pomembno je natančno dokumentiranje in prijava nasilja pristojnim institucijam za zaščitno žrtev. Poudarja pa se tudi pomen dodatnih izobraževanj, izboljšanega sodelovanja s pristojnimi institucijami ter zaščite patronažnih medicinskih sester. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po dodatnem izobraževanju patronažnih medicinskih sester za učinkovitejšo prepoznavo in obravnavo nasilja v družini. Prav tako, bi morale organizacije pripraviti enotne protokole in okrepiti medinstitucionalno sodelovanje. Družba: Raziskava vpliva na družbo s poudarkom na socialni odgovornosti in izboljšanju odziva na nasilje v družini. Povečuje ozaveščenost o pomembni vlogi patronažnih medicinskih sester pri prepoznavanju in preprečevanju nasilja v družini. Originalnost: Izpostavlja potrebo po dodatnem izobraževanju in usposabljanju, ter boljšemu sodelovanju s pristojnimi institucijami, kar bi izboljšalo pristop pri reševanju te problematike. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Kot omejitev v raziskavi, lahko izpostavimo, da je le-ta zajemala številčno majhen vzorec sodelujočih. Skozi prebiranje literature smo opazili podobne raziskave na to temo ter protokole za obravnavo nasilja v družini. Kljub temu, se zdi, da je njihova dostopnost in poznavanje med patronažnimi medicinskimi sestrami še vedno omejena. To lahko prispeva k težavam pri prepoznavanju in obravnavanju primerov nasilja v družini in s tem na samo učinkovitost njihovega dela. Smiselno bi bilo nadaljnje raziskave usmeriti v raziskovanje ravni ozaveščenosti in poznavanja že obstoječih virov ter protokolov med patronažnimi medicinskimi sestrami ter preučiti, kako lahko ta znanja bolje vključimo v njihovo prakso.
Ključne besede: družinsko okolje, nasilje, preventivni ukrepi, patronažna medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 390; Prenosov: 1
Celotno besedilo (365,01 KB) |
7. Koncept samooskrbe pri pacientu s sladkorno boleznijoSašo Kozoderc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, za katero je značilna hiperglikemija zaradi pomanjkanja ali neučinkovitosti inzulina. Zaradi pogostosti bolezni in njenih zapletov postaja sposobnost bolnika za učinkovito samooskrbo ključen dejavnik pri obvladovanju bolezni. Samooskrba po teoriji Dorothee Orem temelji na posameznikovi zmožnosti, da samostojno izvaja dejanja, ki prispevajo k ohranjanju zdravja, preprečevanju zapletov in izboljšanju kakovosti življenja. Namen diplomske naloge je preučiti koncept samooskrbe pri pacientu s sladkorno boleznijo.
Metode: Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s tehniko polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo je bilo vključenih pet diplomiranih medicinskih sester in en diplomirani zdravstvenik z najmanj enoletnimi izkušnjami pri delu s pacienti s sladkorno boleznijo. Podatki so bili zbrani avgusta 2025, analizirani s kodiranjem in tematsko analizo.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre dobro poznajo koncept samooskrbe, vendar obstajajo razlike v praktični izvedbi. Glavne težave, s katerimi se srečujejo, so pomanjkanje pacientove motivacije, nerazumevanje bolezni, težave pri dietni prehrani in nezadostna podpora okolja. Medicinske sestre poudarjajo pomen individualiziranega pristopa, stalnega izobraževanja in medpoklicnega sodelovanja.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je uspešna samooskrba odvisna od kombinacije pacientovega znanja, notranje motivacije in podpore zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre je pri tem osrednja – ne le v izobraževanju, temveč tudi pri krepitvi bolnikovega opolnomočenja in samostojnosti.
Ključne besede: sladkorna bolezen, samooskrba, Dorothea Orem, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 26.12.2025; Ogledov: 517; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,86 MB) |
8. Poklic medicinske sestre kot profesijaŠpela Fink, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Profesija medicinske sestre je poklic s področja zdravstvene nege, za
opravljanje katerega je potrebno visokošolsko izobraževanje, upoštevanje kodeksa etike in
vseživljenjsko izobraževanje. Temeljna naloga medicinskih sester je krepitev zdravja,
preprečevanje bolezni in lajšanje trpljenja pacienta – zagotavljamo varno, kakovostno in
uspešno zdravstveno nego. Medicinska sestra prevzema strokovno, etično, materialno in
kazensko odgovornost za svoje delo. Sodeluje v timu zdravstvene nege, ki ga sestavljajo člani
različne izobrazbe. V praksi nekateri zdravniki še vedno ne priznavajo poklica medicinske
sestre za avtonomnega. Za to profesijo je značilna tudi feminizacija poklica, kar vpliva na javno
podobo, ki je oblikovana na podlagi družbenih predstav, izkušenj posameznikov in stereotipov.
Namen raziskave je preučiti poklic medicinske sestre kot profesije.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo. V
empiričnem delu smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne in sekundarne vire. Primarne
podatke smo pridobili z izvedbo intervjujev, sekundarne pa s pregledom strokovne in
znanstvene literature, dostopne v podatkovnih bazah Google Učenjak in dLib.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki imajo najmanj eno
leto delovne dobe. Ugotovili smo, da večina medicinskih sester enotno razume svoj poklic.
Razprava: Vse intervjuvanke imajo podobno mnenje o poklicu in avtonomiji medicinskih
sester. Vse opažajo problem feminizacije v tem poklicu ter izražajo željo po moškem kadru
zaradi fizično zahtevnega dela. Večina intervjuvank ima občutek, da zdravniki zaničujejo poklic
medicinske sestre. Ena intervjuvanka je opazila, da se ta odnos s časom izboljšuje. V splošnem
menijo, da družba ne razume zahtevnosti in pomena njihovega polica; želijo si več spoštovanja,
boljše delovne razmere in ustrezno plačilo.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstvena nega, profesionalnost, feminizacija.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 587; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,21 MB) |
9. Učna motivacija pacientov v centrih za krepitev zdravjaZala Kavšak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Z raziskavo smo na podlagi primerjalne analize delovanja Centrov za krepitev zdravja v Sloveniji in Litvi proučili učno motivacijo pacientov, ki so vključeni v proces zdravstvenovzgojne dejavnosti. Na takšen način smo določili stopnjo motivacije anketiranih, proučili dejavnike, ki vplivajo na njihovo učno motivacijo, proučili njihova mnenja o ustreznosti izobraževalnih vsebin in ugotovili, v kolikšni meri so se pripravljeni vseživljenjsko izobraževati za namen skrbi za lastno zdravje.
Metoda: Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno metodo, metodo kompilacije, metodo komparacije, ki vključuje primerjanje navedenih dejstev, mnenj in pojavov, ter deduktivno metodo, s pomočjo katere smo na osnovi teoretičnih izhodišč in rezultatov ankete prišli do določenih spoznanj. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, in sicer tehniko anketiranja. Ta tehnika nam omogoča raziskovanje in zbiranje podatkov, informacij ter stališč o obravnavanem področju na podlagi rezultatov ankete. Za potrebe empiričnega dela je vir podatkov pregled domače in tuje literature ter literarnih baz.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so slovenski anketiranci bolj motivirani za izobraževanje kot litovski, hkrati pa tudi večino dejavnikov, ki vplivajo na učno motivacijo, ocenjujejo kot pomembnejše v primerjavi z Litovci. Oboji izobraževalne vsebine ocenjujejo kot ustrezne, slovenski anketiranci v primerjavi z litovskimi navajajo, da so pripravljeni več časa vložiti v izobraževanje za namen skrbi za lastno zdravje.
Razprava: Slovenski in litovski pacienti so vplive dejavnikov na učno motivacijo in ustreznost programa v izobraževalnih zdravstvenih ustanovah ocenjevali zelo podobno, vendar kljub temu lahko opazimo razlike v pripravljenosti za učenje in željah po izboljšanju programov izobraževanja.
Ključne besede: Izobraževanje, učna motivacija, diplomirana medicinska sestra, center za krepitev zdravja, vseživljenjsko učenje.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 587; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,16 MB) |
10. Analiza protokolov nujne medicinske pomoči pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidomAna Smolnikar, 2025, diplomsko delo Opis: Ogljikov monoksid je nevaren plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju ogljikovih snovi. Njegova lastnost je, da se hitro veže na hemoglobin in izpodriva kisik, kar lahko povzroči hipoksijo in življenjsko nevarne zaplete. V Sloveniji se zastrupitve s ogljikovim monoksidom pogosto pojavljajo v gospodinjstvih zaradi nepravilnega vzdrževanja ogrevalnih naprav in dimnikov. Zaposleni v nujni medicinski pomoči morajo prepoznati znake zastrupitve in hitro ter učinkovito ukrepati, saj je pravočasno zdravljenje ključno za preprečevanje resnih posledic. Namen diplomske naloge je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Domžale pri obravnavi zastrupitev z ogljikovim monoksidom ter ugotoviti pogostost in uspešnost ukrepanja ter značilnosti primerov v obdobju od 2019 do 2023.
Ključne besede: ogljikov monoksid, zastrupitev, nujna medicinska pomoč, protokoli, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2025; Ogledov: 664; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,24 MB) |
