1. Zdravstvena nega pacienta po kirurškem posegu v ustni votliniNelly Primc Janež, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Kirurški posegi v ustni votlini obsegajo različne invazivne postopke na zobeh, čeljustih in mehkih tkivih ustne votline. Med najpogostejše spadajo ekstrakcije zob, zdravljenje abscesov, ortognatske operacije, rekonstrukcije po poškodbah, posegi zaradi raka ustne votline ter operacije prirojenih nepravilnosti, kot je razcep ustnice in/ali neba. Namen kirurških posegov je odprava bolezni, deformacij ali funkcionalnih motenj ter izboljšanje zdravja in estetike ustnega področja. Vloga medicinske sestre je pri teh posegih bistvena, saj spremlja pacienta skozi celoten perioperativni proces. Po operaciji je odgovorna za spremljanje stanja pacienta, obvladovanje bolečine, prepoznavanje in ukrepanje ob zapletih, skrb za ustno higieno in prehransko podporo. Namen raziskave je preučiti pooperativno zdravstveno nego pacienta po kirurškem posegu v ustni votlini.
Metodologija: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih sedem izvajalcev zdravstvene nege z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci najpogosteje srečujejo z abscesi, izklesi zob, poškodbami in operacijami raka ustne votline. Zdravstvena nega po ekstrakciji zoba se razlikuje od nege po zahtevnejših posegov, predvsem v obsegu in trajanju oskrbe. Najpogostejši zapleti so krvavitve, vnetja in abscesi, med pomembnejšimi pa izpostavljajo še otekline in bolečino. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri nadzoru, spodbujanju, izobraževanju in prehranski podpori pacientov. Kot glavne izboljšave intervjuvanci navajajo potrebo po dodatnih izobraževanjih, večjem številu kadra in boljši informiranosti pacientov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da so med najpogostejšimi kirurškimi posegi v ustni votlini izklesi zob, predvsem modrostnikov, ter zdravljenje abscesov, medtem ko zahtevnejši posegi, kot so ortognatske operacije, operacije shiz in raka ustne votline, predstavljajo manjši, vendar strokovno zahtevnejši del. Vloga medicinske sestre je bistvena pri spremljanju pacienta, preprečevanju zapletov, nadzoru ustne higiene in zagotavljanju ustrezne prehranske podpore. Najpogostejši zapleti so krvavitve, abscesi, vnetja, bolečina in oteklina, pri onkoloških pacientih pa tudi težave z režnjem in dehiscenca.
Ključne besede: kirurški poseg, ustna votlina, vloga medicinske sestre, zapleti, pooperativna zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 26.12.2025; Ogledov: 12; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. Pogled zdravstvenega kadra na vzdrževanje donorja za multiorganski odvzemValentina Štrbuncl Novosel, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Vzdrževanje donorja za multiorganski odvzem predstavlja ključni del transplantacijske dejavnosti. Medicinske sestre imajo ključno vlogo v tem postopku, saj s strokovnim znanjem in natančnim spremljanjem skrbijo za ohranjanje organov v optimalnem stanju do odvzema. Njihovo delo presega tehnično izvedbo – vključuje tudi etično presojo, komunikacijo s svojci in soočanje s čustvenimi obremenitvami, ki jih prinaša tovrstno delo. Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti pogled medicinskih sester na vzdrževanje donorjev za multiorganski odvzem ter ugotoviti strokovne, etične in psihološke izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela z deskriptivnim pristopom. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen spletni anketni vprašalnik (1KA). Raziskovalni vzorec je vseboval 200 medicinskih sester iz bolnišnic, vključenih v donorski program. Anketiranje je potekalo od meseca maja 2025 do septembra 2025.
Rezultati: Rezultati raziskav so pokazali, da se medicinske sestre čutijo strokovno usposobljene za sodelovanje pri postopkih vzdrževanja donorjev, vendar pogosto poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju in jasnejših protokolih dela. Večina izraža pozitivna stališča do svoje strokovne vloge in jo razume kot pomemben del poslanstva zdravstvene nege. Delo z možgansko mrtvimi darovalci zanje predstavlja čustveni izziv, pri čemer prepoznavajo pomen timske podpore in odprte komunikacije. Izražena je bila tudi močna potreba po psihološki pomoči po opravljenih postopkih vzdrževanja donorja.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da so medicinske sestre kljub visoki strokovni usposobljenosti pogosto čustveno obremenjene, predvsem zaradi narave dela in etičnih izzivov. Ugotovili smo, da ustrezna podpora tima in dostop do psihološke pomoči pozitivno prispevata k čustvenemu soočanju medicinskih sester pri zahtevnih situacijah. Poudarjena je potreba po sistematičnem izobraževanju, rednih supervizijah in vzpostavitvi varnega okolja, ki spodbuja odprt pogovor o čustvenih in etičnih dilemah.
Ključne besede: medicinske sestre, doživljanje, možganska smrt, vzdrževanje donorja, transplantacijska dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2025; Ogledov: 61; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,53 MB) |
3. Vloga medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blataUrška Lesar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Inkontinenca urina in blata pri starostnikih predstavlja pomemben zdravstveni in socialni problem, ki vpliva na kakovost življenja, samopodobo, socialno vključenost in psihološko počutje pacientov. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blata.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z uporabo tehnike polstrukturiranih intervjujev. V raziskavi je sodelovalo deset medicinskih sester, ki so bile izbrane z namenskim vzorčenjem. Podatki so bili zbrani, transkribirani, kodirani in analizirani z uporabo vsebinske analize, pri čemer so bili dosledno upoštevani etični standardi raziskovanja, vključno z načelom prostovoljnosti, anonimnosti in zaupnosti udeležencev.
Rezultati: Medicinske sestre svojo vlogo dojemajo predvsem kot celostno, strokovno, empatično in pomembno. Prepoznavajo simptome inkontinence, izvajajo preventivne in terapevtske ukrepe, svetujejo glede pripomočkov, izobražujejo paciente in svojce ter nudijo psihološko podporo. Ugotovili smo, da inkontinenca negativno vpliva na samopodobo, povzroča sram, socialno izolacijo, zmanjšanje aktivnosti, težave s spanjem in finančne obremenitve.
Razprava: Rezultati poudarjajo pomen individualnega in celostnega pristopa pri obravnavi oseb z inkontinenco ter potrebo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester na tem področju. Predlagane izboljšave vključujejo povečanje kadrovskih zmogljivosti, več časa za celostno obravnavo, uporabo kakovostnejših pripomočkov, izobraževanje zaposlenih in svojcev ter destigmatizacijo inkontinence v družbenem in strokovnem okolju.
Ključne besede: Inkontinenca, medicinske sestre, starostniki, kakovost življenja, psihološka podpora.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,32 MB) |
4. Vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijoNastja Žnidaršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Oživljanje je eden najtežjih posegov v urgentni medicini, saj gre za boj s časom, ko je bolnikovo življenje ogroženo zaradi nenadnega srčnega zastoja ali drugih kritičnih stanj. Uspeh oživljanja je odvisen od hitre prepoznave stanja, natančnega izvajanja ustaljenih protokolov in učinkovitega sodelovanja celotne zdravniške ekipe. V tem procesu ima medicinska sestra osrednjo vlogo – ne le pri tehnični izvedbi posegov, temveč tudi pri kliničnem odločanju, dajanju zdravil in zagotavljanju podpore bolniku in njegovim svojcem. S tem smo sledili namenu raziskave, ki je bil: opredeliti vlogo medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi septembra 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev zaposlenih na različnih urgentnih deloviščih. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala vlogo medicinskih sester pri pripravi reanimacijskih zdravil, zagotavljanje varnosti, samooceno usposobljenosti, sodelovanje z zdravniki in najpogostejše težave v času reanimacije. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss.
Rezultati: Rezultati intervjuvancev kažejo, da je za zagotavljanje varnosti in natančnosti med reanimacijo pomembna jasna in glasna komunikacija, da se za zdravnikom ponovi naročen odmerek zdravila in po dani aplikaciji na glas pove, da je zdravilo aplicirano. Vedno upoštevamo najnovejše smernice. Medicinska sestra mora delovati hitro, strokovno in natančno. Glavne ovire so zahtevnost nastavitve venskega kanala, ne razporeditev nalog med člani tima pred začetkom reanimacije in zahtevne vremenske razmere na terenu.
Razprava: V raziskavi smo celovito obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so pojasnila vlogo medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijo. Ugotovili smo, da je medicinska sestra nepogrešljiv del reanimacijskega tima. V trenutkih, ko je ogroženo življenje bolnika, mora delovati hitro, strokovno in natančno. Aktivno sodeluje pri pripravi in aplikaciji zdravil, imeti mora dobre komunikacijske veščine, da delo v času reanimacije poteka nemoteno in da ne pride do neželenih napak. Spremlja potek reanimacije, beleži čas dane aplikacije in ves čas spremlja stanje pacienta. Srečajo se z izzivi, kot so težave z vzpostavitvijo venskega dostopa, časovne zamude pri aplikaciji zdravil ter otežene delovne razmere na terenu.
Ključne besede: Reanimacijska zdravila, reanimacija, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 2
Celotno besedilo (795,10 KB) |
5. Percepcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri obravnavi pacientov z epileptičnimi napadi na enotah intenzivne nege : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvena negaTadeja Lisec, 2025, magistrsko delo Opis: Epileptični napadi predstavljajo eno izmed akutnih in klinično zahtevnih stanj, ki pogosto zahtevajo hitro in usklajeno ukrepanje zdravstvenega osebja. Namen magistrskega dela je bil preučiti, kako medicinske sestre in zdravstveni tehniki v slovenskih bolnišnicah zaznavajo obravnavo epileptičnih napadov, kakšna je njihova zaznana pripravljenost, stopnja samozavesti in doživljanje stresa v tovrstnih situacijah. Raziskava je bila zasnovana kot kvantitativna presečna študija, v kateri je sodelovalo 96 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov različnih bolnišničnih ustanov. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, analizirani pa z deskriptivnimi in inferenčnimi statističnimi metodami. Rezultati raziskave so v celoti potrdili dve izmed zastavljenih hipotez, dve hipotezi sta bili delno potrjeni, ena hipoteza pa je bila ovržena. Večina anketirancev je obravnavo epileptičnega napada ocenila kot zahtevno, kar je bilo najpogosteje povezano s pomanjkanjem specifičnega znanja in izkušenj. Daljše delovne izkušnje so bile povezane z višjo stopnjo samozavesti, višja izobrazba pa z nižjo zaznano stopnjo stresa. Anketiranci so jasno izpostavili pomen simulacijskih vaj kot ključnega dejavnika za izboljšanje klinične pripravljenosti, medtem ko so številni izrazili nezadovoljstvo z obstoječimi protokoli, ki jih pogosto ocenjujejo kot zastarele, nepregledne ali celo neobstoječe. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembno vlogo organizacijskih dejavnikov dostopnosti izobraževanj, jasnih kliničnih smernic in prisotnosti mentorske podpore pri oblikovanju strokovno varnega in psihološko podprtega delovnega okolja. Na podlagi empiričnih izsledkov so v delu predstavljena konkretna priporočila, ki vključujejo uvedbo rednih simulacij, razvoj nacionalno usklajenih protokolov, krepitev timskega mentorstva ter večje vključevanje zaposlenih v oblikovanje strokovnih smernic.
Ključne besede: epileptični napadi, epilepsija, intenzivna nega, percepcija, medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 09.12.2025; Ogledov: 145; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vloga medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenjiTaja Neva Petek, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Duševna obolenja pri starostnikih so zaradi številnih dejavnikov pogosto spregledana, kar vodi v neustrezno obravnavo. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj prepoznavajo spremembe duševnega zdravja, nudijo celostno kakovostno obravnavo in zagotavljajo psihofizično podporo. Opredelitev problema naloge poudarja problematiko časovne in kadrovske stiske, pomanjkanje specifičnega znanja medicinskih sester in bolj enotnih pristopov pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem. Vzorec je vključeval devet medicinskih sester, zaposlenih v enem izmed ljubljanskih domov starejših občanov.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji raznovrstna in zahtevna. Poleg zagotavljanja fizičnih potreb morajo medicinske sestre poskrbeti tudi za duševno plat obravnave, kar zahteva individualni pristop, ustrezno komunikacijo, čustveno podporo, prepoznavanje sprememb v vedenju in čustvovanju ter spodbujanje samostojnosti. Ključni izzivi, s katerimi se medicinske sestre srečujejo, so pomanjkanje časa in kadra, neustrezna prostorska ureditev, pomanjkanje specifičnega znanja ter omejeno sodelovanje z drugimi strokovnjaki.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne obravnave starostnikov z duševnimi obolenji, vendar se pri tem soočajo s številnimi izzivi. Potrebno je dodatno izobraževanje, iskanje rešitev glede kadrovskih in časovnih stisk, krepitev čustvene podpore zaposlenim ter boljše interdisciplinarno sodelovanje. Za izboljšanje kakovosti obravnave je pomembno tudi večje ozaveščanje o duševnem zdravju starostnikov, kar lahko prispeva k hitrejšemu prepoznavanju težav in učinkovitejši obravnavi.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravstvena nega, gerontološka populacija, institucionalno varstvo, medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 233; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,41 MB) |
7. Vloga izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po operaciji trebušne slinavke in jeterMirjana Klemenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kirurško zdravljenje ima ključno vlogo pri obravnavi raka trebušne slinavke in tumorskih sprememb jeter, kadar je operacija izvedljiva. Izbira kirurškega posega je odvisna od stadija bolezni, velikosti in lokacije tumorja ter histoloških značilnosti. Robotska kirurgija omogoča manj invazivne posege, kar vodi v hitrejše okrevanje in hitrejšo vrnitev bolnikov v vsakdanje življenje. Namen magistrskega dela je prestaviti raka trebušne slinavke ter tumorskih sprememb v jetrih s poudarkom na primerjavi klasične in robotske operacije rakavih sprememb ter primerjava okrevanja ter kakovosti življenja bolnika po operaciji. Namen vsebuje tudi primerjavo vlog izvajalcev zdravstvene nege pri klasičnih ter robotskih posegih.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop ter sistematičen pregled domače in tuje znanstvene literature iz bibliografskih baz. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga izvedli pri 15 izvajalcih zdravstvene nege. Intervjuje smo izvedli v obdobju od marca do maja 2025. Opravili smo tudi analizo zdravniške in negovalne dokumentacije bolnikov iz Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Pridobljene ugotovitve iz pregleda dokumentacije bolnikov in intervjujev z izvajalci zdravstvene nege smo primerjali s strokovno literaturo.
Rezultati: Rezultati raziskave jasno razkrivajo ključne razlike med klasičnimi in robotsko asistiranimi operacijami jeter in trebušne slinavke. Ti posegi se med seboj razlikujejo z vidika dolžine hospitalizacije, pogostosti zapletov, potrebe po analgeziji, uvajanja prehrane, hitrosti mobilizacije ter zaznane kakovosti življenja pacientov. Rezultati intervjujev z medicinskimi sestrami so potrdili, da robotski pristop pacientom prinaša številne prednosti, ki neposredno vplivajo na potek zdravstvene nege in obremenjenost zdravstvenega osebja.
Razprava: Kirurško zdravljenje predstavlja ključen pristop pri obravnavi raka trebušne slinavke in tumorskih sprememb v jetrih, kadar je bolezen operabilna. Izbira kirurške metode, bodisi klasične ali robotsko asistirane, je odvisna od številnih dejavnikov, kot so velikost in lega tumorja, razširjenost bolezni ter splošno zdravstveno stanje pacienta. V zadnjih letih robotska kirurgija vse bolj izpodriva tradicionalne metode, predvsem zaradi svoje minimalno invazivne narave in ugodnega vpliva na bolnikov pooperativni potek. Rezultati naše raziskave potrjujejo, da robotski kirurški posegi vodijo do krajšega časa hospitalizacije, manjše potrebe po analgetikih, hitrejše uvedbe peroralne prehrane, zgodnejše mobilizacije in boljše psihofizične stabilnosti pacientov. Ti učinki niso pomembni le z vidika bolnika, ampak tudi z vidika izvajalcev zdravstvene nege, saj pomenijo manjšo obremenitev in več možnosti za individualno ter edukativno obravnavo. Vloga medicinske sestre se ob tem spreminja, iz izrazito oskrbovalne v bolj podporno, svetovalno in edukativno.
Ključne besede: rak trebušne slinavke, rak jeter, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega, operacija jeter, operacija trebušne slinavke
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 208; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,10 MB) |
8. Vloga medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo jeterNina Križnar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Transplantacija jeter je kompleksen medicinski poseg, ki zahteva usklajeno delovanje multidisciplinarnega tima. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri pripravi pacienta na transplantacijo – spremlja pacientovo zdravstveno stanje, zagotavlja informacije, nudi psihično podporo in organizira, da pacient opravi vse potrebne preiskave in preglede. S tem prispeva k boljšemu razumevanju postopka ter večji uspešnosti zdravljenja. Namen raziskave je proučiti vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo jeter.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, MEDLINE in Google Učenjak. V raziskavi je sodelovalo šest medicinskih sester, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri pripravi pacientov na transplantacijo jeter, saj so pomemben povezovalni člen med pacienti, zdravniki in drugimi specialisti. Dobro poznajo protokol priprave, kar jim omogoča učinkovito organizacijo preiskav ter zagotavljanje potrebne psihične in fizične podpore pacientom. Pogosti zapleti, kot so hepatična encefalopatija, ascites in krvavitev iz varic, zahtevajo stalno spremljanje in ukrepanje, pri čemer aktivno sodelujejo. Razlike med urgentno in redno transplantacijo so izrazite predvsem v časovni dinamiki in obsegu priprav, kar od njih zahteva prilagodljivost in hitro odločanje. Kljub dobri usposobljenosti pa so izpostavljene organizacijskim in kadrovskim omejitvam, ki otežujejo kakovostno izvajanje priprav. Potreben je bolj strukturiran in celosten pristop z boljšim usklajevanjem, krajšim časom hospitalizacije ter večjo vključitvijo svojcev. Celostna podpora pacientom in izboljšave v organizaciji dela bodo prispevale k uspešnejši pripravi in boljši izkušnji pacientov pred transplantacijo.
Razprava: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre veliko znanja na področju transplantacije jeter in hepatologije, kakovostno in varno skrbijo za pacienta, pri tem upoštevajo protokole in standarde, hkrati pa se zavedajo zapletov in težav, ki bi se lahko pojavili, če svojega dela ne bi opravljale kakovostno in varno.
Ključne besede: pacient, transplantacija, vloga medicinske sestre, obolenja jeter
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,37 MB) |
9. Preprečevanje bolnišničnih okužb v oftalmologijiDragana Livnjak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe predstavljajo resno grožnjo tako za varnost pacientov kot za
učinkovitost zdravstvenega sistema, saj podaljšujejo hospitalizacijo in povečujejo stroške
zdravljenja. V oftalmologiji, kjer delo pogosto vključuje stik z zelo občutljivim očesnim
tkivom, so tudi vse okoliščine in razmere še posebej občutljive. Namen raziskave je bil
ugotoviti, kako medicinske sestre zaznavajo svojo vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb,
katere ukrepe izvajajo, s kakšnimi težavami se soočajo in katere izboljšave predlagajo.
Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava na osnovi polstrukturiranih intervjujev s
šestimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v oftalmologiji. Vzorec je bil namenski. Podatki so
bili analizirani s tematskim kodiranjem, pri čemer so bile oblikovane ključne vsebinske teme:
vrste okužb v oftalmologiji, vloga in odgovornost medicinskih sester, preventivni ukrepi,
najbolj tvegani postopki, pomanjkljivosti pri izvajanju protokolov, izzivi in ovire pri
preprečevanju okužb, predlogi in izboljšave.
Rezultati: Intervjuvanke so kot najpogostejše bolnišnične okužbe izpostavile konjunktivitis,
keratitis, endoftalmitis in blefaritis. Poudarile so pomen higiene rok, razkuževanja pripomočkov
in prostorov, pravilne uporabe zaščitne opreme ter izobraževanje pacientov. Med največje
izzive so uvrstile pomanjkanje kadra, časovno stisko, utrujenost ter slabo opremo. Kljub temu
so bile soglasne, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih
okužb.
Razprava: Rezultati kažejo, da so medicinske sestre visoko ozaveščene o pomenu preventive,
vendar njihova prizadevanja pogosto omejujejo sistemske težave. Potrebna so vlaganja v
dodatno usposabljanje, v izboljšanje organizacije dela, v nadgradnjo opreme ter v večje
vključevanje pacientov v higienske ukrepe.
Ključne besede: Ključne besede: bolnišnične okužbe, oftalmologija, medicinske sestre, higiena, zaščitni ukrepi, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 303; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. Pomen zdravstveno vzgojnega dela za zdravo nosečnostKsenja Nahtigal Bambič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Nosečnost je naraven, a hkrati tudi kompleksen biološki in psihosocialni
proces, ki vključuje številne spremembe na telesni, čustveni in socialni ravni. V tem obdobju
sta pomembni ustrezna informiranost in podpora, do katere lahko pridemo s pomočjo
zdravstvene vzgoje nosečnic. Namen raziskave je preučiti pomen zdravstveno-vzgojnega dela
medicinskih sester pri spodbujanju zdrave nosečnosti.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela, pri
čemer smo uporabili vire iz strokovne in znanstvene literature ter polstrukturirani intervju.
Rezultati: Vzorec je predstavljalo šest diplomiranih medicinskih sester, starih med 32 in 58 let.
Vse so delale na področju nosečnosti in porodništva. Vse intervjuvanke so povedale, da vsebina
zdravstvene vzgoje vključuje pripravo na porod, dojenje, zdrav življenjski slog, preprečevanje
škodljivih razvad ipd. Njihova razlaga pojma zdravstvene vzgoje se je razlikovala, saj so
nekatere to poudarile kot izobraževanje in informiranje, druge pa kot podporo, opolnomočenje
ali pomoč pri sprejemanju odločitev. Na učinkovitost po mnenju vseh intervjuvank vplivajo
podpora okolice, izobrazba nosečnice, sistemske omejitve ipd., pri čemer pa vse niso enotno
izpostavile ovir pri svojem delu. Najpogostejše težave medicinskih sester glede na odgovore
intervjuvank so jezikovne ovire, pomanjkanje časa in nizka zdravstvena pismenost. Pri
vprašanju o začetku zdravstvene vzgoje so se mnenja nekoliko razlikovala, saj je večina menila,
da bi se morala zdravstvena vzgoja začeti že med načrtovanjem nosečnosti, ena pa je poudarila,
da bi bilo smiselno z zdravstveno vzgojo začeti že v puberteti. Vloga medicinske sestre med
obravnavo nosečnice je bila opisana različno, in sicer od izvajanja predavanj, individualnega
svetovanja prek izvajanja postopkov v ambulanti do psihosocialne podpore. Vse intervjuvanke
se strinjajo o pomembnosti zdravstvene vzgoje, a je vsaka izmed njih izpostavila drugačen
razlog.
Razprava: Ugotovitve so pokazale, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri
informiranju, svetovanju in opolnomočenju nosečnic, nudijo pa tudi psihosocialno podporo.
Zdravstvena vzgoja nosečnic vključuje širok nabor vsebin, njena učinkovitost pa je močno
odvisna od različnih dejavnikov. Raziskava je dodatno osvetlila številne izzive, s katerimi se
medicinske sestre srečujejo pri izvajanju zdravstvene vzgoje. Pridobljene ugotovitve so lahko
osnova za nadaljnji razvoj strokovnih smernic in podpornih ukrepov za še bolj učinkovito
izvajanje zdravstvene vzgoje v prihodnje.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, nosečnost, medicinske sestre, oskrba
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 437; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,19 MB) |
