1. |
2. Prehrana doječe matere in pojavnost zdravstvenih težav pri dojenem otrokuManca Lovšin, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je najprimernejši način hranjenja novorojenčkov. Danes so na voljo tudi različne mlečne formule, ki se postavljajo ob bok dojenju, vendar ima dojenje številne pozitivne učinke tako na mamo kot tudi na dojenega otroka. Sestava materinega mleka ustreza potrebam novorojenega otroka. Za uspešno dojenje in sestavo mleka sta pomembna tudi prehrana in življenjski slog doječe matere. Vključevanje vsaj treh obrokov ter vsaj dveh malic dnevno, ki so sestavljeni iz vseh skupin živil, je potrebno za dobro počutje mame ter tudi dojenega otroka. Škodljive navade, kot so uživanje alkohola, kofeina in nikotina, lahko negativno vplivajo na sestavo materinega mleka. Ker ima otrok oslabljen in nezrel imunski sistem, je bolj dovzeten za različne zdravstvene težave. Med najpogostejše sodijo funkcionalne bolezni prebavil, respiratorne bolezni ter alergije. Ključno vlogo pri podajanju informacij o dojenju, uravnoteženi prehrani in zdravstvenih težavah ima medicinska sestra.
Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledovanjem, zbiranjem, ocenjevanjem in analiziranjem domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: MEDLINE, CINAHL, COBISS, Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so bile vključene mame, ki trenutno dojijo ali so dojile v preteklosti. V empiričnem delu je bil uporabljen kvantitativni kavzalno-neeksperimentalni raziskovalni pristop.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 695 anketirank, ki dojijo ali so imele izkušnjo z dojenjem. Večina anketirank izključno doji ter zaužije vsaj štiri obroke dnevno. Večinoma med dojenjem niso spreminjale svojih prehranjevalnih navad, vendar so pogosto izločile mlečne izdelke in sveže pripravljeno hrano. Menijo, da so prejele dovolj informacij o prehrani med dojenjem, o dojenju ter tudi o zdravstvenih težavah otrok, pri čemer so največ informacij pridobile od medicinskih sester. Med dojenjem večinoma niso uživale alkohola in nikotina, vendar so pogosteje pile kavo in pijače, ki vsebujejo kofein. Kot najpogostejše zdravstvene težave so navedle prebavne težave otrok, in sicer napenjanje oziroma želodčne krče ter polivanje. Manj zdravstvenih težav pri otrocih opažajo matere, ki se prehranjujejo z mešano oziroma raznoliko prehrano. Večina anketirank meni, da njihova prehrana ne vpliva na otrokovo počutje ali zdravstveno stanje.
Razprava: Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno in otrokovo dobro počutje. Normalna in raznolika prehrana zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil ter optimalno sestavo materinega mleka. Čeprav uživanje alkohola, kofeina in nikotina nima neposrednega vpliva na pojav zdravstvenih težav pri dojenem otroku, lahko negativno vpliva na optimalno sestavo materinega mleka. Ustrezne informacije o zdravi prehrani, dojenju in zdravstvenih težavah dojenih otrok, pridobljene v zdravstvenih ustanovah, so za doječe matere izjemno pomembne, saj večja ozaveščenost pozitivno vpliva na doječo mater in dojenega otroka. Prebavne težave ostajajo najpogostejše zdravstvene težave dojenih otrok in v prvih mesecih vplivajo na kakovost življenja celotne družine. Povezanost prehrane doječe matere z zdravstvenimi težavami dojenega otroka ostaja nejasna, zato bo potrebnih več raziskav ter dokazov o neposrednem vplivu.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, prehrana doječe matere, dojenje, zdravstvene težave pri otrocih, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 124; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,74 MB) |
3. HIGIENA SPANJA IN IZMENSKO DELO MEDICINSKIH SESTERAna Makorič, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Spanje je ena najosnovnejših fizioloških potreb, ki močno vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje. Zaradi potrebe po stalni prisotnosti medicinskih sester v bolnišnicah te pogosto trpijo za motnjami spanja. Medicinske sestre opravljajo zdravstveno dejavnost podnevi, zvečer in tudi ponoči. Posledica tega so nenadna odstopanja od normalnega časa za spanje, kar moti biološko uro in vodi do slabe kakovosti spanja, vse to pa se pozna na človekovem vsakodnevnem delovanju. Ugotovljeno je, da je neustrezna higiena spanja eden od vzrokov nespečnosti. Negativne prakse higiene spanja vključujejo vzburjenje ali motnje normalnega cikla spanja in budnosti. Namen diplomske naloge je raziskati higieno spanja v povezavi z izmenskim delom medicinskih sester. Cilji so ugotoviti, kakšna je higiena spanja medicinskih sester, koliko so prisotne čustvena izčrpanost zaradi slabe higiene spanja, motnje spanja medicinskih sester v izmenskem delu, obremenjenost in utrujenost zaradi pomanjkanja spanja ter kakšno je psihično in fizično počutje medicinskih sester v nočni izmeni in po končani nočni izmeni.
Metoda: Raziskovanje je temeljilo na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov PubMed, SpringerLink, Cobiss). Za zbiranje podatkov je bilo uporabljeno spletno anketiranje, in sicer med medicinskimi sestrami oddelkov Splošne bolnišnice Jesenice. Raziskovalni vzorec je obsegal 130 medicinskih sester.
Rezultati: Skoraj polovica anketiranih meni, da je nočna izmena (46,9 %) med vsemi najtežja, nato sledijo celodnevna izmena (29,2 %), dopoldanska izmena (18,5 %) in dežurstvo (16,2 %), najmanjši delež anketiranih pa meni, da je najtežja popoldanska izmena (13,8 %). Več kot polovica anketirancev ima od 3 do 6 delovnih noči na mesec (55,4 %), od 7 do 10 delovnih noči ima 43, 8 % anketirancev, najmanjši delež (0,8 %) ima od 11 do 14 delovnih noči na mesec. Medicinske sestre najpogosteje hodijo spat ob različnih urah, redko pa spijo na neudobni postelji in v neustrezni spalnici. Večinoma imajo občutek, da preveč delajo, le malo pa jih je odgovorilo, da jim delo z ljudmi predstavlja prevelik stres. Medicinske sestre so najbolj utrujene po nočni izmeni, najmanj pa za volanom na poti v službo. Največji delež anketirancev bi prvi dan po nočni izmeni samo spal, ni jim do aktivnosti ali druženja s prijatelji, manj pa so navajali boleče sklepe oziroma mišice, glavobol in težave pri osredotočenosti na delo v nočni izmeni.
Razprava: Ugotavljamo, da medicinskim sestram delo z ljudmi le redko predstavlja velik stres, verjetno zaradi empatije in srčnosti, ki sta za ta poklic poleg skrbi za dobrobit pacienta najpomembnejši lastnosti. Ugotovili smo, da so medicinske sestre po nočni izmeni utrujene in jim je nočno delo psihično in fizično naporno.
Ključne besede: higiena spanja, medicinske sestre, izmensko delo, utrujenost, motnje spanja.
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 217; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,12 MB) |
4. Dejavniki tveganja, ki privedejo do napak pri rokovanju z zdravili : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeAleksandra Režonja, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Prepoznavanje napak, ki se lahko pojavijo pri rokovanju z zdravili, je ključno za preprečevanje neugodnih posledic tako za pacienta kot tudi za zdravstvenega delavca. Namen magistrskega dela je ugotoviti stališča zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota o dejavnikih tveganja, ki privedejo do morebitnih napak, strategije za zmanjševanje le teh ter seznanjenost zaposlenih s sistemom za sporočanje neželenih dogodkov. Metode: Za teoretični del naloge se je uporabilo kvalitativno metodologijo dela s pomočjo iskanja podatkov na omenjeno tematiko, s pomočjo domačih in tujih podatkovnih baz. Za raziskovalni del pa se je izvedla presečno epidemiološka raziskava med zaposlenimi v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Podatki so bili obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Word, Microsoft Excel in IBM SPSS 22. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da sodelujoči v raziskavi kot največji dejavnik tveganja za pojav napak, pripisujejo nečitljivemu zapisu terapije na temperaturnem listu. Glede strategij za zmanjšanje napak, ki jih zaposleni uporabljajo, so: upoštevanje pravila 10P, ustreznost delovnih prostorov ter seznanjenost s sistemom za poročanje neželenih dogodkov. Menijo, da bi elektronski temperaturni list pripomogel k zmanjšanju napak, predvsem v smislu čitljivosti. Razprava: Prav tako kot po drugih bolnišnicah si tudi zdravstveni delavci v tej ustanovi želijo varno in kakovostno ter ne obsojajočo delovno klimo. Seznanjeni so tudi s sistemom za sporočanje napak. Mnenja so, da se je o napakah potrebno pogovarjati, saj se na tak način zmanjšajo strahovi glede sporočanja napak o neželenih dogodkih v povezavi z rokovanjem z zdravili.
Ključne besede: rokovanje z zdravili, napake, vzroki, medicinske sestre, poročanje napak
Objavljeno v ReVIS: 12.03.2025; Ogledov: 226; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,85 MB) |
5. ZMANJŠEVANJE BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE Z IZVAJANJEM ZDRAVSTVENE VZGOJEEmina Mešić, 2025, diplomsko delo Opis: Zdravstvena vzgoja je pomembna veja zdravstvenega sistema. Vključuje celotno populacijo od rojstva do smrti v vseh življenjskih obdobjih. Izvajalci zdravstvene nege so strokovnjaki na svojem področju in so kompetentni za izvajanje zdravstvene vzgoje.
Poklici v zdravstveni negi spadajo med ene najbolj stresnih poklicev v svetu. Skrb za obolele, od zdravstvenih delavcev zahteva veliko strokovnega znanja, sposobnosti in empatije. Med dejavnike tveganja za zdravje na delovnem mestu med izvajalci zdravstvene nege štejemo izmensko delo, stresne situacije, visoke dnevne obremenitve na delovnem mestu, dežurstva, kompetence, ki vodijo v dilemo in izpolnjevanje zahtev ob vedno večji stiski s časom in pomanjkanjem kadra. Namen raziskave je bil preučiti pomen zdravstvene vzgoje v namen zmanjševanja bolniških odsotnosti med izvajalci zdravstvene nege.
Iz rezultatov raziskave, v kateri je sodelovalo 111 anketirancev zaposlenih v zdravstveni negi, je zaključiti, da je za izvajalce zdravstvene nege najbolj obremenjujoče izmensko delo, predvsem nočne izmene, pomanjkanje časa in energije za telesno aktivnost in pripravljanje kvalitetnih raznovrstnih obrokov. Bremenijo jih tudi odnosi v samem kolektivu, kot tudi odnosi s pacienti in njihovimi svojci. Ugotovili smo, da je izvajanje zdravstvene vzgoje med izvajalci zdravstvene nege v namen preprečevanja bolniških odsotnosti pomembno. Ob opravljanju stresnega poklica, je pomembno, da znajo poskrbeti za ohranjanje in krepitev svojega psihofizičnega zdravja.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, kronične bolezni, dejavniki tveganja za zdravje, medicinske sestre, obremenitev medicinskih sester, bolniške odsotnosti, izmensko delo
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2025; Ogledov: 298; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI STAROSTNIKA S SIVO MRENOVeselka Šušak, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Siva mrena je bolezen, ki prizadene veliko starejših ljudi in povzroča zmanjšano ostrino vida, kar prispeva k slabši kakovosti življenja starostnika. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika s sivo mreno.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google učenjak.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno in kompleksno vlogo pri obravnavi starostnikov pred in med operacijo sive mrene ter po njej. Njihovo strokovno delo zahteva individualni pristop s poudarkom na zagotavljanju varnosti pacienta. Pomembne naloge medicinskih sester so informiranje pacienta, timsko delo in celostna obravnava. Med glavnimi izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, so prenatrpanost operacijskih programov, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe. Informiranje poteka ustno in pisno, pri čemer je ključnega pomena
preverjanje razumevanja informacij. V pogosto koristno podporo so tudi svojci pacientov. Udeleženci raziskave so poudarili, da pomanjkanje kadra otežuje kakovostno komunikacijo in informiranje. Pred operacijo medicinske sestre izvajajo specifične preiskave in pripravljajo pacienta. Med operacijo spremljajo vitalne funkcije, instrumentirajo in dokumentirajo postopek. Po operaciji se osredotočajo na aplikacijo terapije, izobraževanje pacienta o nadaljnji
oskrbi in preprečevanje pooperativnih zapletov. Tako njihovi strokovnost in prilagodljivost pomembno prispevata h kakovosti celotne obravnave pacienta.
Razprava: V izvedeni raziskavi smo ugotovili, da oftalmološke medicinske sestre potrebujejo visoko stopnjo specifičnega znanja in veščin pri oskrbi starostnikov po operaciji sive mrene. Z različnimi praksami za operacijo sive mrene in naraščajočim številom starostnikov z motnjami vida obstaja možnost za boljšo organizacijo storitev in kakovost oskrbe.
Ključne besede: Vloga medicinske sestre, operacija, siva mrena, starostnik.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 440; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,11 MB) |
7. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJATijana Šobot, 2024, diplomsko delo Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna
primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko.
Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja.
Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic.
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 479; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,67 MB) |
8. ZDRAVSTVENA NEGA PRI POŠKODBI RAMEAnja Kavčič, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri poškodbi rame vključuje celostno obravnavo pacienta, kjer je medicinska sestra osredotočena na zmanjševanje bolečine, obnovo gibljivosti in preprečevanje zapletov. Pri svojem delu se srečuje s številnimi negovalnimi problemi, ki jih s svojo strokovnostjo in znanjem med celotno obravnavo uspešno rešuje. Cilj obravnave je pospešiti pacientovo okrevanje in zmanjšati odvisnost pacienta od tuje pomoči. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pri poškodbi rame.
Metode dela: V raziskavi, ki je bila izvedena junija 2024, smo uporabili kvalitativen raziskovalen pristop in deskriptivno metodo dela. Izbran je bil namenski vzorec, s tehniko intervjuja smo intervjuvali šest medicinskih sester, ki vsakodnevno obravnavajo paciente s poškodbo rame.
Rezultati: Vse intervjuvanke so navedle, da ima medicinska sestra veliko vlogo pri pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti. Posebnosti zdravstvene nege pacienta s poškodbo rame so psihična in fizična priprava pacienta na operativni poseg, pomoč pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti, ocenjevanje in lajšanje bolečine ter pacientu razumljiva komunikacija. Večina intervjuvank meni, da mora biti medicinska sestra pozorna tudi na morebitne zaplete kot je vnetje rane po operaciji.
Razprava: Iz analize odgovorov smo ugotovili, da imajo medicinske sestre veliko vlogo pri pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti, psihični in fizični pripravi pacienta na operativni poseg in pri obravnavi ter preprečevanju bolečine po operaciji. Zdravstvena nega je zapleteno področje, načrtovana je individualno in celostno, v ospredje postavlja pacienta, medicinska sestra pa je ključna pri prispevanju k izboljšanju zdravstvenega stanja pacienta s poškodbo rame.
Ključne besede: rama, ramenski sklep, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 507; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,42 MB) |
9. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S KARDIOVASKOLARNIM OBOLENJEMTina Sgerm, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Kardiovaskularna obolenja, kot so srčno popuščanje, ishemična bolezen srca in aritmije, so eden glavnih vzrokov smrti po svetu in letno terjajo okoli 19,7 milijonov življenj. Pod kardiovaskularna obolenja spadajo bolezni, ki prizadenejo srce in/ali ožilje. Napredek znanosti in zdravstva terja več časa, specifičnosti in znanja medicinskih sester, katerih vloga je bistvena za pomoč kardiovaskularnim pacientom, ki jih je vedno več. Medicinske sestre morajo biti visoko izobražene, fizično in psihično sposobne prenesti vse izzive, ki jih področje prinaša, hkrati pa se seznanjati z novimi odkritji in jih uspešno vključiti v obravnavo kardiovaskularnih pacientov. Namen diplomske naloge je raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem.
Metode: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuja. Vir sekundarnih podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene, domače in tuje literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, Cinahl in PubMed. Vzorec je vključeval 6 diplomiranih medicinskih sester, starih od 26 do 61 let, ki imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s kardiovaskularnimi obolenji.
Rezultati: Ključne naloge medicinske sestre pri obravnavi hospitaliziranega kardiovaskularnega pacienta po mnenju intervjuvank so merjenje EKG, merjenje vitalnih funkcij in ukrepanje ob njihovih odstopanjih, aplikacija terapije in omejevanje popite tekočine za paciente s srčnim popuščanjem in vzgojno-izobraževalno delo. Med največjimi ovirami so pomanjkanje kadra, predolge čakalne vrste in odnosi s pacienti. Pomanjkljivosti medicinskih sester pa so premalo znanja, izkušenj in časa za paciente. Za odpravo ovir in pomanjkljivosti je treba pridobiti kader, ustaliti mentorstvo, ki je ena na ena in ki ga opravlja medicinska sestra z vsaj petimi leti delovnih izkušenj, treba bi bilo delati na izobraževanju tako v šoli kot pri že zaposlenih in urediti komunikacijske poti med vsemi nivoji zdravstva.
Razprava: Ugotovili smo, da je najpomembnejša naloga medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem vzgojno-izobraževalno delo. Enako velja pri hospitaliziranem pacientu. Poleg tega je pomembno tudi redno merjenje vitalnih funkcij. Med največjimi ovirami današnjega časa so pomanjkanje kadra in predolge čakalne dobe, medicinskim sestram pa primanjkuje znanja, izkušenj in časa. Za razrešitev je nujno, da se kader dobi in bolje izobrazi, kar velja tudi za že zaposlene medicinske sestre.
Ključne besede: kardiovaskularna obolenja, vloga medicinske sestre, ovire v zdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 1197; Prenosov: 117
Celotno besedilo (2,99 MB) |
10. ETIČNE DILEME PRI RAZREŠEVANJU NASILJA NAD ČLANI NEGOVALNEGA TIMARobert Bruner, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Nasilje na delovnem mestu vključuje sovražno in neetično komunikacijo ali fizični stik enega ali več posameznikov. Najpogosteje je usmerjeno proti eni osebi, ki je zaradi tega trpinčenja porinjena v položaj nemoči, kjer nima zaščite in kjer največkrat tudi ostaja zaradi kontinuiranih dejanj nasilja na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature ugotoviti, katere etične dileme se pojavljajo pri razreševanju nasilja nad člani negovalnega tima.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z metodami pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature z deskriptivno metodo dela. Za prikaz poteka analize literature smo uporabili smernice PRIZMA. Iskanje relevantne literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah, kot so CINAHL, PubMed, COBISS in Google Scholar, ter v reviji Obzornik zdravstvene nege. Zadetke smo poiskali s pomočjo slovenskih (oziroma angleških) ključnih besed in besednih zvez, in sicer nasilje na delovnem mestu (»workplace violence«), člani negovalnega tima (»members of nursing team«), etične dileme (»ethical dilemma«), medicinske sestre (nurses) in reševanje (solving). Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem AND in OR. Uporabili smo literaturo, ki ni starejša od desetih let, je strokovna in dostopna v obsegu celotnega besedila v slovenskem in angleškem jeziku. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj raziskav, vključenih v pregled. Pridobljene zadetke smo predstavili v evalvacijski tabeli.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je nasilje nad člani negovalnega tima na delovnem mestu zelo pogosto in se pojavlja v številnih oblikah. Verbalno in psihično nasilje sta najpogostejši obliki nasilja, ki so jim izpostavljeni člani negovalnega tima. Vzroki za pojav nasilja v bolnišničnem okolju so različni in vključujejo dejavnike okolja, osebnostne značilnosti zdravstvenega osebja, pacientov in svojcev. Pomembno pa je, da člani negovalnega tima pravočasno prepoznajo dejavnike tveganja in znake, da bi znali ustrezno in pravočasno ukrepati. Pri obravnavi nasilnega pacienta pomaga uporaba deeskalacijskih metod in tehnik, ki omilijo pacientovo agresijo. Najpomembnejša etična dilema s katero se srečujejo člani negovalnega tima pri razreševanju nasilja konflikt med njihovim občutkom poklicne dolžnosti in osebnim načelom.
Razprava: Ugotovili smo, da je nasilje v zdravstveni negi zelo prisotno. Nasilje je nedopustno in ga je vedno treba prijaviti ter nato ustrezno ukrepati. Za obvladovanje nasilja v bolnišničnem okolju so potrebne strategije za preprečevanje nasilja in obvladovanje negativnih posledic zaradi nasilnih dogodkov. Ključno je izobraževanje in usposabljanje zdravstvenega osebja, ocena tveganja in razvoj politik, ki bodo omogočile uveljavljanje ničelne tolerance do nasilja v vseh zdravstvenih ustanovah v vsakodnevni praksi.
Ključne besede: Ključne besede: nasilje na delovnem mestu, člani negovalnega tima, etične dileme, medicinske sestre, reševanje.
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 748; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,28 MB) |
