1. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO KIRURŠKIH INVAZIVNIH POSEGIHLara Poredoš, 2026, ni določena Opis: Izhodišča: Kirurški poseg je invazivna oblika zdravljenja, pri kateri obstajajo možnosti za pojav pooperativnih zapletov. Pri preprečevanju zapletov ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki je nosilka dejavnosti zdravstvene nege. Pri svojem delu mora biti samostojna, razpolagati z ustreznim znanjem, hkrati pa sodeluje pri promociji zdravja, zagovarja interese pacientov in izobražuje o zdravju. Ob pojavu zapleta ga mora prepoznati in ustrezno ukrepati. Namen raziskave je z uporabo sistematičnega pregleda literature od leta 2015 do 2025 preučiti zdravstveno nego pacienta po invazivnih kirurških posegih.
Metode: Raziskava je temeljila na metodi kvalitativnega raziskovanja, uporabljena pa je bila deskriptivna metoda dela. Izvedli smo sistematični pregled strokovne in znanstvene literature ter analizirali pridobljene vire. Članke, ki smo jih na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev pridobili iz bibliografskih baz (PubMed, ResearchGate, NursingOpen, SpringerLink, Google Učenjak in ScienceDirect), smo analizirali po metodi analize in PRIZMA diagrama. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati: Za dosego ciljev raziskave in odgovorov na raziskovalna vprašanja smo podrobneje preučili 14 člankov ter rezultate predstavili v PRIZMA diagramu. Pooperativna nega se začne v prebujevalnici, kjer medicinska sestra nadzoruje dihalne poti, bolečino in rano. Najpogostejši pooperativni zapleti vključujejo krvavitev, okužbe ran, okužbe sečil, pljučnico, kardiovaskularne težave in globoko vensko trombozo z večjim tveganjem pri starejši populaciji in pacientih v intenzivnih enotah. Celovita in kakovostna nega izboljša klinične izide, hkrati pa zmanjša stroške in bivanje v bolnišnici.
Razprava: Vloga medicinske sestre po invazivnem kirurškem posegu je načrtovanje oskrbe, preprečevanje pooperativnih zapletov in okužb, lajšanje bolečin in podpora pacientu. Poznavanje dejavnikov tveganja, upoštevanje smernic za preprečevanje okužb ter individualna obravnava prispevajo k optimizaciji varnosti pacienta, zmanjšajo pojav okužb in izboljšajo izide pacientovega zdravljenja. Potrebne so nadaljnje študije za izboljšanje prakse.
Ključne besede: Invazivni poseg, pooperativna nega, pooperativni zapleti, preprečevanje zapletov, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 86; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (829,53 KB) |
2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJONermina Adrović, 2026, ni določena Opis: Izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ena najpogostejših kroničnih bolezni dihal in pomemben javnozdravstveni problem, saj povzroča visoko obolevnost, pogoste hospitalizacije in pomembno zmanjšuje kakovost življenja bolnikov. Zaradi kronične narave bolezni in pogostih poslabšanj je za učinkovito obravnavo pacientov s KOPB potrebna celostna in interdisciplinarna zdravstvena oskrba. Medicinske sestre imajo pri tem pomembno vlogo, saj sodelujejo pri spremljanju zdravstvenega stanja bolnikov, izvajanju zdravstvene nege, zdravstveno-vzgojnem delu ter pri podpori pacientom pri obvladovanju bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako medicinske sestre razumejo svojo vlogo pri obravnavi pacientov s KOPB, katere naloge najpogosteje izvajajo, s kakšnimi izzivi se soočajo ter kakšni so po njihovem mnenju možni ukrepi za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, pripravljenega na podlagi vnaprej oblikovanih raziskovalnih vprašanj. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti s KOPB. Vse sodelujoče so bile ženskega spola, iz različnih starostnih skupin, njihova delovna doba je znašala od 17 do 42 let. Intervjuje smo ob predhodnem dovoljenju sodelujočih posneli, jih prepisali ter posredovali intervjuvancem v avtorizacijo. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre svojo vlogo pri obravnavi pacientov s KOPB razumejo kot zelo pomembno in raznoliko. Pri svojem delu najpogosteje spremljajo zdravstveno stanje bolnikov, aplicirajo predpisane terapije, kisikovo terapijo in sodelujejo pri diagnostičnih postopkih. Pomemben del njihovega dela je tudi zdravstveno-vzgojno delo, pri katerem pacientom posredujejo informacije o bolezni, pravilni uporabi inhalacijskih zdravil, prepoznavanju znakov poslabšanja bolezni ter o pomenu zdravega življenjskega sloga. Medicinske sestre so poudarile tudi pomen interdisciplinarnega sodelovanja z zdravniki, fizioterapevti in drugimi člani zdravstvenega tima. Med največjimi izzivi pri obravnavi pacientov s KOPB so izpostavile pomanjkanje kadra in časa za individualno obravnavo bolnikov ter težave z motivacijo pacientov za sodelovanje pri zdravljenju.
Razprava: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri celostni obravnavi pacientov s KOPB, zlasti na področju spremljanja zdravstvenega stanja, izvajanja terapije in zdravstveno-vzgojnega dela. Čeprav medicinske sestre svoje delo opravljajo strokovno in zavzeto, se pri obravnavi pacientov pogosto soočajo z organizacijskimi in kadrovskimi omejitvami. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave pacientov s KOPB bi bilo smiselno zagotoviti več kadrovskih virov, okrepiti preventivne programe ter povečati obseg zdravstveno-vzgojnega dela in izobraževanja pacientov. Prav tako bi bilo treba spodbujati interdisciplinarno sodelovanje ter omogočiti dodatna strokovna izobraževanja za zdravstvene delavce.
Ključne besede: Ključne besede: kronična obstruktivna pljučna bolezen, pulmologija, medicinske sestre, pacient, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 107; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,34 MB) |
3. Model obrazovanja o sprečavanju infekcija povezanih sa zdravstvenom skrbi za studente sestrinstva i medicinske sestre/tehničareMihaela Kranjčević-Ščurić, 2025, ni določena Opis: Uvod: Infekcije povezane sa zdravstvenom skrbi najčešći su neželjeni događaj u zdravstvu. Za njihovo sprečavanje bitna je edukacija studenata sestrinstva i licenciranih medicinskih sestara/tehničara.
Metode: Istraživanje je provedeno mješovitom kvalitativno-kvantitativnom metodom: kvalitativnom metodom (Delfi) formiran je novi kurikulum; kvantitativnom je provjerena njegova učinkovitost. Uzorak u Delfi metodi: 14 stručnjaka. Uzorak u kvantitativnom istraživanju: 1439 ispitanika.
Rezultati: Kurikulum (domene: standardne i specifične mjere zaštite i invazivni postupci) donesen je konsenzusom (Delfi). Kvantitativno istraživanje: značajna razlika u znanju u svim domenama između kontrolne skupine i skupine u predtestu u odnosu na skupinu u posttestu, udio točnih odgovora najviši za odgovore u posttestu; znanje sestara/tehničara značajno veće od znanja studenata. U anketi većina je ispitanika potvrdila korist nove edukacije u praksi te da ovakav kolegij mora biti obvezan na studiju i periodično se provoditi u cjeloživotnom usavršavanju.
Rasprava: Rezultati uspoređeni s podacima iz literature. Ovo istraživanje u skladu je s nastojanjima Svjetske zdravstvene organizacije (SZO) koja je u „Globalnoj strategiji“ navela potrebu razvoja kurikuluma za prevenciju i kontrolu infekcija koja podrazumijeva preddiplomske, diplomske i stručne edukacije za zdravstvene djelatnike i djelatnike u skrbi za pacijente/klijente (2023).
Zaključak: De novo razvijeni KURIKULUM uspješan je u edukaciji studenata sestrinstva i medicinskih sestara/tehničara: dosadašnji načini učenja nisu donijeli ujednačeno znanje. Postoji statistički značajna razlika u znanju između kontrolne skupine i skupine predtesta ispitanika te skupine posttesta ispitanika u svim varijablama svih triju domena osim u dijelu dezinfekcija površina i opreme koju koristi više pacijenata pri čemu je udio točnih odgovora najviši za odgovore ispitanika na posttestu.
Ključne besede: infekcije povezane sa zdravstvenom skrbi, edukacija, preddiplomski studij, cjeloživotna trajna edukacija, medicinske sestre/tehničari, studenti sestrinstva, razvoj kurikuluma
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 92; Prenosov: 1
Celotno besedilo (9,79 MB) |
4. UPORABA ADAPTACIJSKEGA MODELA PRI BOLNIKU S SLADKORNO BOLEZNIJONina Jovanović, 2026, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki zahteva trajne prilagoditve življenjskega sloga in obvladovanje zapletov, zato je pri bolnikih ključna celostna podpora. Royev adaptacijski model posameznika obravnava kot celostno bitje in poudarja prilagajanje na fiziološkem, psihološkem, socialnem in medosebnem področju. Model omogoča medicinskim sestram, da z individualno prilagojeno nego, izobraževanjem in svetovanjem podpirajo bolnikovo samopodobo, socialno vključenost in sposobnost obvladovanja stresa, kar prispeva k uspešnejšemu prilagajanju na kronično bolezen in zmanjšanju tveganja za zaplete. Namen raziskave je preučiti uporabo Royevega adaptacijskega modela pri obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo v klinični praksi zdravstvene nege.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Glede na
cilje smo sestavili predlogo za intervju, ki je bila sestavljena iz dveh delov in je vsebovala 24 vprašanj. Prvi del se je nanašal na sociodemografske podatke intervjuvancev (spol, starost, delovna doba, izobrazba), drugi del pa na vprašanja, povezana s poznavanjem in uporabo adaptacijskega modela pri bolniku s sladkorno boleznijo med diplomiranimi in srednjimi sestrami v zdravstveni negi. V raziskavo smo zajeli namenski vzorec 4 diplomiranih medicinskih sester in 4 srednjih medicinskih sester, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj s področja diabetoloških pacientov.
Rezultati: Rezultati raziskave pokažejo, da medicinske sestre pri obravnavi bolnika s sladkorno boleznijo uporabljajo elemente Royevega adaptacijskega modela predvsem posredno, skozi celostno in individualno obravnavo. Pri ocenjevanju bolnika upoštevajo fiziološke, psihološke in socialne dejavnike ter uporabljajo klinične kazalnike, kot so HbA1c, nihanje glukoze, sodelovanje bolnika in njegova sposobnost samovodenja bolezni. Samoocena znanja o teorijah zdravstvene nege je bila večinoma srednja do dobra, pri čemer diplomirane medicinske sestre izkazujejo več teoretičnega znanja in pogostejšo uporabo modelov kot srednje medicinske sestre.
Razprava: Ugotovitve v raziskavi potrjujejo, da Royev adaptacijski model v klinični praksi ni sistematično implementiran, temveč se uporablja implicitno kot del vsakodnevnega kliničnega razmišljanja. Kljub prisotnosti njegovih elementov v praksi ostaja razkorak med teorijo in njeno uporabo. Rezultati poudarjajo potrebo po boljšem povezovanju teoretičnega znanja z delom v kliničnem okolju ter po dodatnem strokovnem izobraževanju. S tem bi lahko izboljšali uporabo modelov zdravstvene nege, okrepili celostno obravnavo bolnika ter prispevali k večji kakovosti in učinkovitosti zdravstvene nege pri bolnikih s kroničnimi boleznimi.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kronična bolezen, adaptacija bolnika, Royev model, zdravstvena nega, samopodoba, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 141; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. Paliativna oskrba starejših v institucionalnem varstvu: perspektive diplomiranih in srednji medicinskih sester v Dolenjski in Posavski regijiAlenka Tratar, 2026, magistrsko delo Opis: Paliativna oskrba predstavlja pomemben del celostne obravnave starejših v domovih za starejše, kjer se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s številnimi strokovnimi, organizacijskimi in čustvenimi izzivi. Namen raziskave je bil ugotoviti raven znanja, stališča, zaznano pripravljenost ter zaznane ovire pri izvajanju paliativne oskrbe ter preveriti, ali med diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami obstajajo razlike na teh področjih.
Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del raziskave je vključeval anketiranje 98 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov, zaposlenih v devetih domovih za starejše na območju Dolenjske in Posavja. Podatke smo analizirali z uporabo opisne in inferencialne statistike. Kvalitativni del raziskave je obsegal 18 polstrukturiranih intervjujev, ki so omogočili poglobljen vpogled v izkušnje in stališča udeležencev. Intervjuje smo analizirali z metodo analize vsebine, pri čemer smo s pomočjo kodiranja oblikovali tematske sklope in kategorije.
Rezultati kažejo, da dokončana izobrazba pomembno vpliva na samooceno znanja, stališča ter zaznano pripravljenost za izvajanje paliativne oskrbe. Ugotovljena je bila statistično značilna povezanost med višjo samooceno znanja in bolj pozitivnimi stališči do paliativne oskrbe. Razlike v zaznavanju ovir med skupinama niso bile potrjene, kar kaže, da so najpogostejše ovire verjetno povezane z organizacijskimi in sistemskimi dejavniki v delovnem okolju. Kvalitativni rezultati so pokazali, da srednje medicinske sestre pogosteje izpostavljajo čustveno obremenjenost neposredne oskrbe, diplomirane medicinske sestre pa poudarjajo predvsem strokovne in organizacijske vidike paliativne obravnave.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen kontinuiranega izobraževanja ter krepitve organizacijske in psihosocialne podpore zaposlenim, saj lahko le ustrezno usposobljeni in podprti zdravstveni delavci zagotavljajo kakovostno paliativno oskrbo v domovih za starejše.
Ključne besede: paliativna oskrba, domovi za starejše, medicinske sestre, znanje, stališča, zaznane ovire.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 107; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,70 MB) |
6. Upoštevanje kazalnikov kakovosti v procesu zdravstvene negeKlara Pajk, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kakovost zdravstvene nege je pomemben del zdravstvene obravnave, pri čemer imajo kazalniki kakovosti ključno vlogo pri spremljanju, vrednotenju in izboljševanju dela v zdravstveni negi. V praksi se pojavljajo izzivi pri razumevanju in uporabi kazalnikov kakovosti, zato je namen raziskave preučiti upoštevanje in uporabo kazalnikov kakovosti v procesu zdravstvene nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z medicinskimi sestrami, zaposlenimi na različnih področjih zdravstvene nege. Vzorec raziskovanja je bil namenski. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da medicinske sestre kazalnike kakovosti razumejo kot objektivno in merljivo orodje za spremljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvene nege. Najpogosteje uporabljani kazalniki se nanašajo na varnost pacientov, zadovoljstvo pacientov, preprečevanje okužb, padcev ter razjed zaradi pritiska. Spremljanje kazalnikov poteka sproti ali periodično. Najpogostejši oviri sta pomanjkanje časa in kadra.
Razprava: V raziskavi smo obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so pojasnila razumevanje in uporabo kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi, ovire pri uporabi in možnosti za izboljšave. Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre prepoznavajo pomen kazalnikov kakovosti, vendar njihovo učinkovito uporabo omejujejo organizacijski in kadrovski dejavniki. Predlagane izboljšave vključujejo večjo vključenost medicinskih sester, standardizacijo postopkov, poenostavitev dokumentiranja, izboljšanje informacijskih sistemov ter učinkovitejše povratne informacije.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvena nega, medicinske sestre, kakovost zdravstvene obravnave, varnost pacientov
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 94; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,14 MB) |
7. Vloga medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavi anksioznosti pri mladostnikih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNuša Kolmančič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Mladostništvo kot razvojno obdobje, ki je zaznamovano s številnimi spremembami, vpliva na ranljivost posameznikov za pojav duševnih motenj. Ospredje diplomskega dela predstavljajo anksiozne motnje, ki se najpogosteje pojavljajo v obdobju mladostništva. Metode: Diplomsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z vključenostjo deskriptivnih metod in metode anketiranja. Raziskovalni instrument predstavlja anonimni anketni vprašalnikom, kjer smo z uporabo metode snežne kepe v raziskavo vključili 130 anketirancev. Rezultate smo opisno in grafično predstavili z uporabo programov Microsoft Excel in Word. Razprava: Z izvedbo raziskave, v kateri so sodelovali izključno izvajalci zdravstvene nege, smo ugotovili, da svoje znanje ocenjujejo kot dobro, čeprav pri delu z mladostniki zaznavajo težave v smislu nespoštljivega odnosa in pomanjkanja komunikacije. Posledično si želijo zagotoviti pomoč za obvladovanje duševnih težav in pridobiti ustrezno stopnjo znanja s strani usposobljenih posameznikov. Zaključek: S časom se spreminjajo pogledi na stvari, kar pomeni tudi spremembo vrednot, morale, spoštovanja, empatije in dostojanstvenosti. Zaradi spremenjenih vplivov v družbi imata zgodnje prepoznavanje in ustrezna psihološka pomoč ključno vlogo pri preprečevanju dolgoročnih posledic za življenje posameznikov.
Ključne besede: duševno zdravje, mladostniki, obdobje odraščanja, motnje anksioznosti, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 147; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Duhovna oskrba starostnika v paliativni zdravstveni negiMonika Rihar, 2025, diplomsko delo Opis: Duhovna oskrba starostnika v paliativni zdravstveni negi je celostni pristop, usmerjen v posameznika, ki prepoznava in odgovarja na globoke potrebe človeškega duha v času ranljivosti, bolezni ali konca življenja. Ta celovita oskrba presega fizične in psihološke razsežnosti ter si prizadeva obravnavati iskanje smisla, namena in povezanosti. Namen raziskave je preučiti duhovno oskrbo starostnika v paliativni zdravstveni negi. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, saj smo želeli z numeričnimi podatki preučiti značilnosti in vzorce v duhovni oskrbi starostnikov v paliativni oskrbi. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja, pri čemer je bil raziskovalni instrument anketni vprašalnik, zasnovan na podlagi pregleda relevantne domače in tuje literature. Rezultati raziskave so pokazali, da so med starostniki v paliativni oskrbi najpogosteje izražene duhovne potrebe, povezane z dajanjem in prejemanjem odpuščanja ter sprejemanjem, z versko potrebo in z ohranjanjem ljubečega odnosa do sebe in drugih. Duhovne potrebe starostnikov v paliativni oskrbi so kompleksne in vključujejo iskanje smisla, notranjega miru, odpuščanja ter ohranjanje povezanosti z drugimi. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da duhovnost zajema več kot religiozne prakse, saj starostniki pogosto izražajo duhovne potrebe skozi odnose, spomine in osebne vrednote.
Ključne besede: Odpuščanje, duhovnost, pozitiven odnos, medicinske sestre, prisotnost.
Objavljeno v ReVIS: 08.01.2026; Ogledov: 825; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. Zdravstvena nega pacienta po kirurškem posegu v ustni votliniNelly Primc Janež, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kirurški posegi v ustni votlini obsegajo različne invazivne postopke na zobeh, čeljustih in mehkih tkivih ustne votline. Med najpogostejše spadajo ekstrakcije zob, zdravljenje abscesov, ortognatske operacije, rekonstrukcije po poškodbah, posegi zaradi raka ustne votline ter operacije prirojenih nepravilnosti, kot je razcep ustnice in/ali neba. Namen kirurških posegov je odprava bolezni, deformacij ali funkcionalnih motenj ter izboljšanje zdravja in estetike ustnega področja. Vloga medicinske sestre je pri teh posegih bistvena, saj spremlja pacienta skozi celoten perioperativni proces. Po operaciji je odgovorna za spremljanje stanja pacienta, obvladovanje bolečine, prepoznavanje in ukrepanje ob zapletih, skrb za ustno higieno in prehransko podporo. Namen raziskave je preučiti pooperativno zdravstveno nego pacienta po kirurškem posegu v ustni votlini.
Metodologija: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih sedem izvajalcev zdravstvene nege z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci najpogosteje srečujejo z abscesi, izklesi zob, poškodbami in operacijami raka ustne votline. Zdravstvena nega po ekstrakciji zoba se razlikuje od nege po zahtevnejših posegov, predvsem v obsegu in trajanju oskrbe. Najpogostejši zapleti so krvavitve, vnetja in abscesi, med pomembnejšimi pa izpostavljajo še otekline in bolečino. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri nadzoru, spodbujanju, izobraževanju in prehranski podpori pacientov. Kot glavne izboljšave intervjuvanci navajajo potrebo po dodatnih izobraževanjih, večjem številu kadra in boljši informiranosti pacientov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da so med najpogostejšimi kirurškimi posegi v ustni votlini izklesi zob, predvsem modrostnikov, ter zdravljenje abscesov, medtem ko zahtevnejši posegi, kot so ortognatske operacije, operacije shiz in raka ustne votline, predstavljajo manjši, vendar strokovno zahtevnejši del. Vloga medicinske sestre je bistvena pri spremljanju pacienta, preprečevanju zapletov, nadzoru ustne higiene in zagotavljanju ustrezne prehranske podpore. Najpogostejši zapleti so krvavitve, abscesi, vnetja, bolečina in oteklina, pri onkoloških pacientih pa tudi težave z režnjem in dehiscenca.
Ključne besede: kirurški poseg, ustna votlina, vloga medicinske sestre, zapleti, pooperativna zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 26.12.2025; Ogledov: 898; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,05 MB) |
10. Pogled zdravstvenega kadra na vzdrževanje donorja za multiorganski odvzemValentina Štrbuncl Novosel, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vzdrževanje donorja za multiorganski odvzem predstavlja ključni del transplantacijske dejavnosti. Medicinske sestre imajo ključno vlogo v tem postopku, saj s strokovnim znanjem in natančnim spremljanjem skrbijo za ohranjanje organov v optimalnem stanju do odvzema. Njihovo delo presega tehnično izvedbo – vključuje tudi etično presojo, komunikacijo s svojci in soočanje s čustvenimi obremenitvami, ki jih prinaša tovrstno delo. Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti pogled medicinskih sester na vzdrževanje donorjev za multiorganski odvzem ter ugotoviti strokovne, etične in psihološke izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela z deskriptivnim pristopom. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen spletni anketni vprašalnik (1KA). Raziskovalni vzorec je vseboval 200 medicinskih sester iz bolnišnic, vključenih v donorski program. Anketiranje je potekalo od meseca maja 2025 do septembra 2025.
Rezultati: Rezultati raziskav so pokazali, da se medicinske sestre čutijo strokovno usposobljene za sodelovanje pri postopkih vzdrževanja donorjev, vendar pogosto poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju in jasnejših protokolih dela. Večina izraža pozitivna stališča do svoje strokovne vloge in jo razume kot pomemben del poslanstva zdravstvene nege. Delo z možgansko mrtvimi darovalci zanje predstavlja čustveni izziv, pri čemer prepoznavajo pomen timske podpore in odprte komunikacije. Izražena je bila tudi močna potreba po psihološki pomoči po opravljenih postopkih vzdrževanja donorja.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da so medicinske sestre kljub visoki strokovni usposobljenosti pogosto čustveno obremenjene, predvsem zaradi narave dela in etičnih izzivov. Ugotovili smo, da ustrezna podpora tima in dostop do psihološke pomoči pozitivno prispevata k čustvenemu soočanju medicinskih sester pri zahtevnih situacijah. Poudarjena je potreba po sistematičnem izobraževanju, rednih supervizijah in vzpostavitvi varnega okolja, ki spodbuja odprt pogovor o čustvenih in etičnih dilemah.
Ključne besede: medicinske sestre, doživljanje, možganska smrt, vzdrževanje donorja, transplantacijska dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2025; Ogledov: 598; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,53 MB) |
