1. Transformacija medijske organizacije: primer Svet24Matej Kirn Starič, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava proces digitalne transformacije spletnega portala Svet24 ter analizira njen vpliv na uredniške, vsebinske, tehnološke in poslovne dimenzije delovanja medija. Tema je aktualna, saj se tudi slovenski mediji soočajo z nujnostjo prilagajanja hitrim tehnološkim spremembam in spremenjenim navadam občinstva. Namen raziskave je bil celovito dokumentirati prenovo portala, identificirati strateške razloge zanjo ter oceniti učinke sprememb.
Raziskava je bila zasnovana kot študija primera, ki je združevala kvalitativne in kvantitativne metode. Poleg analize internih dokumentov in podatkov o obiskanosti portala so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z odgovorno urednico, vodstvom projektne ekipe ter uredniki lokalnih redakcij. S triangulacijo podatkov je bilo mogoče preveriti skladnost ugotovitev in natančneje osvetliti posledice transformacije.
Glavne ugotovitve kažejo, da je prenova mediju omogočila tehnično posodobitev, integracijo uredniških procesov ter razvoj digitalne miselnosti v vsakdanjem delu. Portal je razširil vsebinsko ponudbo in prešel od izrazito tabloidne usmeritve k celostnemu informativnemu mediju. Transformacija je pozitivno vplivala na metrike obiskanosti portala, obenem pa so začeli krepiti temelje za prihodnji razvoj plačljivih vsebin. Kot izzivi ostajajo potreba po stalnem usposabljanju kadra, motivacija lokalnih novinarjev in postopna uvedba novih formatov, zlasti videa.
Raziskava ponuja praktične napotke za druge medijske organizacije, ki se lotevajo procesa digitalne transformacije, ter prispeva k akademskemu razumevanju procesov medijske integracije in konvergence vsebin v slovenskem prostoru. Primer portala Svet24 dokazuje, da uspešna digitalna prenova zahteva kombinacijo tehnološke nadgradnje, strateškega vodenja in spremembe uredniške kulture.
Ključne besede: digitalna transformacija, spletni mediji, uredniška kultura, medijska integracija, medijska konvergenca
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 45; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (3,15 MB) |
2. VLOGA DIGITALNIH MEDIJEV PRI OBLIKOVANJU JAVNEGA MNENJA V KRIZNIH SITUACIJAHDarja Gazvoda, 2025, ni določena Opis: V magistrskem delu preučujemo vlogo digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih situacijah. Namen magistrskega dela je analizirati rabo digitalnih medijev pri spremljanju družbeno relevantnih vsebin v Sloveniji, zaupanje vanje ter njihov vpliv na oblikovanje stališč. V prvem delu teoretično opredelimo ključne značilnosti digitalnih medijev, načine širjenja informacij ter vpliv algoritmične personalizacije, kar prispeva k pojavu dezinformacij, senzacionalističnega poročanja in manipulacije javnega mnenja. Ob tem predstavimo tudi pomen medijske pismenosti kot enega izmed ključnih orodij za zmanjševanje negativnih učinkov širjenja napačnih informacij.
Empirični del raziskave temelji na podatkih, zbranih s spletnim anketnim vprašalnikom med slovenskimi uporabniki digitalnih medijev (N = 207), katerih analiza je omogočila preučevanje povezav med demografskimi značilnostmi, uporabo digitalnih medijev ter zaznavanjem kriznih informacij. Analiza je pokazala, da starejši anketiranci pogosteje spremljajo informacije o kriznih dogodkih prek digitalnih medijev kot mlajši, kar pa je verjetno povezano predvsem s specifikami vzorca. Stopnja izobrazbe se ni izkazala kot statistično značilen dejavnik pri preverjanju verodostojnosti informacij ali zaupanju v digitalne medije. Prav tako ni bila potrjena povezava med pogostostjo uporabe digitalnih medijev in zaznavanjem dezinformacij, medtem ko je bila identificirana šibka pozitivna povezava med uporabo digitalnih medijev in zaznavanjem njihovega vpliva na oblikovanje stališč o družbeno pomembnih temah. Analiza razlik med spoloma ni razkrila statistično značilnih razlik v zaznavanju senzacionalizma.
Študija prispeva k razumevanju vloge digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih razmerah ter nudi izhodišča za nadaljnje raziskave in razvoj smernic medijske pismenosti.
Ključne besede: digitalni mediji, javno mnenje, krizne situacije, dezinformacije, verodostojnost informacij
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2025; Ogledov: 78; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. ANALIZA TRENUTNE POZICIJE TV CELJE NA SLOVENSKEM TRGU TER PRILOŽNOSTI ZA DVIG NJENE PREPOZNAVNOSTI S POMOČJO DRUŽBENIH OMREŽIJNik Pfeifer, 2025, ni določena Opis: V diplomskem delu je predstavljena mreža TV postaj v Sloveniji, opisano je delovanje TV Celje in njenih načrtov v prihodnje, narejena je analiza teoretičnih virov o vrsti družbenih medijev in njihovega vpliva na oglaševanje na TV postajah. V empiričnem delu smo raziskali vpliv družbenih medijev na poslovno politiko delovanja TV postaj. Ugotavljamo, da imajo družbena omrežja pomemben vpliv na način, kako ljudje spremljajo medijske vsebine in da bi povečana prisotnost TV Celje na družbenih omrežjih zelo verjetno pozitivno vplivala na njeno gledanost. Ne moremo pa z veliko gotovostjo trditi, da bi se v primeru povečanja gledanosti televizije povečalo zanimanje za oglaševanje.
Ključne besede: TV Celje, družbeni mediji, oglaševanje, gledanost televizije
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 295; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,33 MB) |
7. Ubogi novinarji : zbirka pesmi, esejev, poročil, pisem, ---Srečo Zakrajšek, 2025, umetniško delo Opis: V svetu, kjer se novice zamenjajo hitreje kot vreme, se novinarji pogosto znajdejo v položaju, ki ga nihče ne opazi – razen takrat, ko jih napadejo. So prva linija obveščanja in zadnja tarča kritik. Pišejo v imenu javnosti, a redko kdo piše v njihovem imenu.
Zbirka »Ubogi novinarji« je poskus obrata pogleda. V njej govorijo tisti, ki običajno sprašujejo – in zdaj sami odgovarjajo. Pesmi, eseji, poročila in pisma, zbrane na teh straneh, niso le literarni izraz poklica, temveč pričevanje o pokončnosti, stiski, izgubi in uporu. Med vrsticami utripa izčrpanost in zavezanost, jeza in ponos, tišina in glas.
Ključne besede: pesmi, pisma, novinarji, mediji, svoboda izražanja, resnica, umetna inteligenca, ChatGPT
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2025; Ogledov: 573; Prenosov: 8
Celotno besedilo (673,03 KB) |
8. |
9. Vloga digitalnih vplivneže v v prodaji v sodobni družbi : magistrska nalogaŽiga Muha, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv digitalnih vplivnežev na sledilce in ugotoviti njihovo vlogo pri nakupnih namerah potrošnikov. Skozi raziskovanje smo ugotovili, da aktivnosti digitalnih vplivnežev ne vplivajo močno na nakupne namere potrošnikov. Digitalni vplivneži vplivajo na nakupne namere potrošnikov predvsem s svojo verodostojnostjo, dobro vsebino ter popusti, ki jih zagotavljajo. Na dojemanje vpliva digitalnih vplivnežev pri nakupnih namerah potrošnikov najbolj vpliva starost, saj je mlajšim bolj pomembna strokovnost, nepristranskost in iskrenost digitalnih vplivnežev ter da se lahko poistovetijo z njimi glede podobnih vrednot in okusa. Na zaupanje kupcev v določeno blagovno znamko lahko digitalni vplivneži s svojimi aktivnostmi vplivajo na način, da za določen izdelek ponudijo popust, prav tako pa mora biti jasno razvidno, da digitalni vplivnež uporablja izdelek ali storitev v njegovem vsakdanjem življenju.
Ključne besede: digitalni mediji, družbena omrežja, digitalni vplivneži, blagovna znamka, spletno nakupovanje
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 713; Prenosov: 13
Celotno besedilo (4,44 MB) |
10. Primerjava pripovedovanja zgodb v klasičnem in interaktivnem filmuIrenej Vid Bošnjak, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga z naslovom Primerjava pripovedovanja zgodb v klasičnem in interaktivnem filmu ima teoretični in praktični del. V prvem delu naloge, v poglavju Raziskovani mediji, so predstavljeni različni mediji ter zgodovina njihovega nastanka in razvoja. Pregledani so gledališče, interaktivna knjiga, film, animacija, 3D film, 360° video, videoigre in virtualna resničnost (VR). Sledi analiza konvencij ? ustvarjalnih načel teh medijev in primerjava njihovih značilnosti z VR.
Poglavje Strukture pripovedovanja zgodb v interaktivnem filmu se osredotoča na različne oblike pripovedovanja zgodb, ki jih omogoča interaktivni film (ki lahko vključuje tudi VR), ter raziskuje razlike med linearnim in interaktivnim filmskim pripovedovanjem. Naslednje poglavje se osredotoča na primerjavo pasivnega gledalca in aktivnega uporabnika v kontekstu linearnih in interaktivnih filmov, obravnava vpliv kakovostne interaktivnosti na pripovedovanje zgodb in vprašanje, kako razvoj tehnologije vpliva na tovrstno pripovedovanje.
Za praktični del naloge je bila izvedena anketa, ki je zajela 176 anketirancev, in opravljena analiza rezultatov. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja o tehnologiji in pripovedovanju zgodb v filmih, s posebnim poudarkom na razlikah med linearnimi in interaktivnimi filmi. V zaključnem poglavju so predstavljene refleksije in primerjave dveh praktičnih primerov: linearnega scenarija, ki je adaptacija pripovedke Martin Krpan po Franu Levstiku, in interaktivne različice iste zgodbe. Linearni scenarij je dodan kot priloga, interaktivno različico je mogoče preizkusiti preko podane povezave.
Ugotovljeno je bilo, da interaktivni filmi še niso dovolj razširjeni in nimajo jasno definiranih ustvarjalnih načel izdelave, temveč so nekakšna kombinacija med klasičnim filmom in videoigrami. Zanimivo je, da se gledalci še vedno raje odločajo za linearne filme, pri katerih niso aktivni, medtem ko tisti, ki si želijo več angažiranosti, raje izberejo videoigre. S tega vidika interaktivni film ni neposredna konkurenca drugim medijem, temveč alternativa z drugačnim pristopom k pripovedovanju zgodb.
Ključne besede: Interaktivni film, linearna filmska pripoved, tehnologija in pripovedovanje zgodb, virtualna realnost (VR), razlikovanje med mediji
Objavljeno v ReVIS: 20.03.2025; Ogledov: 522; Prenosov: 2
Celotno besedilo (7,62 MB) |
