Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana. Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode. Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu. Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 254; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Čustvena zloraba v otroštvu predstavlja kompleksno obliko zlorabe, saj je pogosto zapostavljena in označena kot manj pomembna. Namen je na definiranju te oblike zlorabe, prepoznavanju, na kakšne načine se pojavlja, razlikovanju od drugih oblik zlorabe ter raziskati vplive čustvene zlorabe v otroštvu na dolgoročne posledice na odrasle. Raziskovali so se vplivi na psihološke in čustvene posledice, duševne motnje, destruktivne vedenjske vzorce in tvegana dejanja, medosebne odnose ter na akademski in poklicni uspeh. Metoda: Uporabili smo kritični pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo podatkovnih baz Google Scholar, Science Direct ter Sage Journals. Vključitveni kriteriji so: besedilo vsebuje relevantne informacije o obravnavani temi; članki, ki obravnavajo čustveno zlorabo ali čustveno zanemarjanje v otroštvu (lahko samostojno ali kot del širšega koncepta zlorabe); članki, objavljeni v zadnjih desetih letih (2015–2025); članki, ki so dostopni v polnem besedilu. V pregledu smo upoštevali PRISMA-standarde. Rezultati: Od začetnih 1.186.105 zadetkov smo v končno vsebinsko analizo po pregledu celotnega besedila vključili 47 virov. Po hierarhiji dokazov smo imeli različne ravni kakovosti dokazov: sistematični pregled nerandomiziranih kliničnih študij in metaanalize (12), posamezne nerandomizirane klinične študije (3), sistematični pregledi korelacijskih študij (2), posamezne korelacijske študije (20), sistematični pregled opisnih/kvalitativnih študij (1), mnenja avtorjev/ekspertnih komisij (3). Ugotovitve: Naloga poudarja potrebo po večji prepoznavnosti čustvene zlorabe v otroštvu. Ugotovitve kažejo, da so posledice dolgoročne in vplivajo na različna področja življenja posameznika. Posebej pomembna je vloga zaščitnih dejavnikov, kot sta podpora in odpornost, ki lahko ublažita negativne vplive.
Ključne besede: Čustvena zloraba, čustveno zanemarjanje, duševno zdravje, medosebni odnosi, akademski uspeh, poklicno delovanje.
Objavljeno v ReVIS: 16.10.2025; Ogledov: 746; Prenosov: 10
Celotno besedilo (781,44 KB)

Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, generacija Z, medosebni odnosi, delovna okolja
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 1410; Prenosov: 11

Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, empatija, celostna obravnava pacienta
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2022; Ogledov: 1867; Prenosov: 63
Celotno besedilo (606,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati z bolniki in njihovimi svojci. Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt, paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko. Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih. Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti, delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Ključne besede: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 2264; Prenosov: 106
Celotno besedilo (806,19 KB)