1. Komuniciranje kot orodje za upravljanje stresa in dobrega počutja zaposlenihMartina Petrič, 2025, ni določena Opis: Vsak zaposleni se vsakodnevno srečuje s komunikacijo na delovnem mestu, ki zagotovo vpliva tudi na nivo stresa, ki ga doživlja, ter na počutje. Zato smo se odločili, da v magistrski nalogi raziščemo dejavnike komunikacije na delovnem mestu ter medsebojno odvisnost oz. neodvisnost s stresom ter počutjem. Komuniciranje, ki v veliki meri zaznamuje dinamiko odnosov na delovnem mestu, je tema brez konca, saj je osnova človekovega delovanja kot družbenega bitja.
Najprej smo v teoretičnem delu povzeli glavne pojme, ki se nanašajo na magistrsko nalogo, in sicer smo podrobneje razčlenili komuniciranje, stres ter počutje na delovnem mestu. Opisali smo glavne značilnosti posameznih pojmov pa tudi vzroke in posledice njihovega delovanja.
V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete in analize podatkov s programom PSPP raziskovali povezavo med pozitivno komunikacijo, spodbudnim in podpornim delovnim okoljem ter počutjem zaposlenih na delovnem mestu. Prav tako smo, v povezavi s komunikacijo, skušali ugotoviti razlike v doživljanju stresa na delovnem mestu med moškimi in ženskami. Zanimalo nas je tudi, ali dobro počutje vpliva na to, da zaposleni ostajajo na trenutnem delovnem mestu, ter ali je morda plača edini dejavnik, da zaposleni ne menjajo delovnega mesta. V povezavi z zamenjavo delovnega mesta nas je zanimalo še, kako dobri odnosi v kolektivu vplivajo na namero o zamenjavi delovnega mesta.
Ugotovili smo, da se zaposleni najbolje počutijo ob odkriti komunikaciji z nadrejenimi, ob podpori sodelavcev pa je nižji tudi nivo stresa, ki ga občutijo na delovnem mestu. Izkazalo se je, da zaposleni, ki jim je glavna motivacija plača, pogosteje občutijo stres na delovnem mestu. Razlik v doživljanju stresa med moškimi in ženskimi v naši raziskavi sicer nismo zaznali. Ugotovili smo, da delovna doba na trenutnem delovnem mestu ni nujno povezana z dobrim počutjem zaposlenih, so pa zaposleni, ki imajo dobre odnose s sodelavci, manj nagnjeni k nameri o zamenjavi delovnega mesta.
Ključne besede: komuniciranje, stres, dobro počutje, zadovoljstvo, medsebojni odnosi, delovno mesto, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2025; Ogledov: 209; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Analiza zadovoljstva in pripadnosti v podjetju Mizarstvo Peternelj d. o. o.Julija Peternelj, 2022, diplomsko delo Opis: Zadovoljstvo in pripadnost sta eni izmed ključnih dejavnikov uspešnega delovanja podjetja. Do občutka pripadnosti pri zaposlenih lahko pridemo samo z njihovim zadovoljstvom, za zadovoljstvo zaposlenih pa mora podjetje skrbeti vsak dan, zato redna preverjanja zadovoljstva predstavljajo bogat vir informacij, ki lahko podjetju prikažejo dejansko situacijo zadovoljstva med zaposlenimi. Z izvedbo intervjujev v podjetju Mizarstvo Peternelj d. o. o. smo ugotovili, da so zaposleni v podjetju zadovoljni in pripadni. Pripadnost se stopenjsko nekoliko razlikuje in je večja med zaposlenimi za daljšo delovno dobo. Eden pomembnejših dejavnikov v podjetju pa je medsebojni odnos s sodelavci.
Ključne besede: zadovoljstvo, pripadnost, plača, medsebojni odnosi, kultura podjetja, klima podjetja, dejavniki zadovoljstva, dejavniki pripadnosti
Objavljeno v ReVIS: 01.09.2022; Ogledov: 1590; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. |
7. Medgeneracijska komunikacija in njen vpliv na odnose med zaposlenimi : diplomska nalogaDamjana Polovič, 2017, diplomsko delo Ključne besede: komunikacija, medgeneracijska komunikacija, medsebojni odnosi, konflikti, veterani, otroci blaginje, generacija X, generacija Y, generacija Z, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 2291; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,08 MB) |
8. |
9. |
10. Ocena učinkovitosti pedagoškega procesa v osnovni šoli, s poudarkom na analizi timskega dela : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeBlanka Černe, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava področje timskega dela in profesionalnega razvoja učiteljev.
Poklic učitelja v osnovni šoli zahteva stalen proces učenja in profesionalno rast vsakega
posameznika. Ena od možnosti profesionalnega razvoja je timsko delo med učitelji.
Učitelji, ki sodelujejo v timu, se med seboj dopolnjujejo, saj imajo različna znanja in
sposobnosti, motivacijo za delo v timu in željo po osebni rasti.
V smeri teh dognanj se je leta 1996 spremenila šolska zakonodaja v slovenskih osnovnih
šolah, kar je privedlo do velikih sprememb v načinu poučevanja. Poudarja se elemente
timskega dela, načrtovanje, sodelovanje, poučevanje in v prvi triadi tudi opisno ocenjevanje.
V nalogi smo ugotavljali, kako pogosto učitelji izvajajo elemente timskega dela ter ali so pri
tem uspešni in učinkoviti. Posebej smo se osredotočili na prvi razred devetletne osnovne šole.
Zanimalo nas je, ali učitelji menijo, da timsko delo veča zaupanje med sodelavci in gradi
dobre medsebojne odnose ter kakšen je njihov splošen občutek ob spremembi zakona o
osnovni šoli.
Rezultati raziskav s kvalitativno in kvantitativno metodo so pokazali, da je timsko delo v
osnovni šoli prisotno in učinkovito na več področjih. Odraža se tako na sodelovanju, kot
poučevanju in načrtovanju. Timsko delo spodbuja zaupanje med sodelavci in ustvarja dobre
medsebojne odnose, ki včasih prerastejo v prijateljstvo, kar je za učitelje zelo pomembno.
Negativno mnenje imajo učitelji do opisnega ocenjevanja; velika večina jih meni, da je le-to
primerno samo za prvi in drugi razred devetletke.
Ključne besede: timsko delo, timsko poučevanje, timsko sodelovanje, timsko načrtovanje, opisno ocenjevanje, medsebojni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2704; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,32 MB) |
