Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
31.
Voditeljske kompetence ter intuitivno odločanje vršnih in srednjih menedžerjev v avtomobilski industriji : doktorska disertacija
Ivan Erenda, 2014, doktorska disertacija

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Ali se vršni in srednji menedžerji v slovenski avtomobilski industriji odločajo na podlagi intuicije in v kolikšni meri, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji intuitivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji ? Namen: U gotoviti prisotnost intuitivnega odločanja pri vršnih in srednjih menedžerjih v slovenski avtomobilski industriji, ugotoviti vpliv njihovih vedenjskih kompetenc in čustvene inteligence na intuitivno odločanje, ugotoviti njihovo stopnjo intuitivnosti ter na osnovi izvedenega teoretičnega in empiričnega raziskovanja izoblikovati komponente in vplivne faktorje modela voditeljskih kompetenc intuitivnega odločanja. Metoda: Kvantitativni raziskovalni pristop z uporabo anketnega vprašalnika kot primarnega merskega inštrumenta s sledečo strukturo: (1) demografija, (2) čustvena inteligenca (SSEIT % Schutte Self - report Emotional Intelligence Test), (3) stili odločanja (GDMS % General Decision Making Style) in (4) intuitivnost (AIM Survey % Agor Intuitive Management Survey). Statističn a obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomočjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, faktorska analiza, regresijska analiza in analiza variance. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali, da respondente v raziskavi k pomembnim odločitvam pogosto usmerja intuicija (79,3 % se jih odloča intuitivno) , statistično značilne razlike pa se pojavljajo (1) glede na spol , in sicer se ženske v povprečju odločajo nekoliko bolj intuitivno kot moški, in (2) glede na vodstvene izkušnje, pri čemer so anketiranci z najmanj vodstvenimi izkušnjami mnenja, da jih ne u smerja intuicija, medtem ko vsi ostali menijo, da jih usmerja intuicija (takih je več kot tri četrtine). Ugotovitev raziskave glede vedenjskih kompetenc je, da le - te nimajo statistično pomembnega vpliva na intuitivno odločanje ; enako velja za čustveno inte ligenco. Pomembnejša ugotovitev raziskave glede stopnje intuitivnosti je, da imajo anketiranci relativno visoko intuitivnost, saj je dosežen povprečni rezultat 7,1 od 12 možnih točk. Pri tem je pomembna tudi ugotovitev, da se stopnja intuitivnosti viša z l eti vodstvenih izkušenj ter s stopnj o izobrazbe. Organizacija: Izvedena raziskava in pričujoča doktorska disertacija predstavljata pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj z vzpostavljenim modelom intuit ivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji nosi ta potencialno praktično (aplikativno) dodano vrednost na področju upravljanja menedžerskih kadrov tako na področju avtomobilske industrije kot tudi sicer. Družba: Pos tavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene in ciljno usmerjene raziskave tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnost: Originalnost izvedene raziskave in doktorske disertacije opredeljuje dejstvo, da v dostopni domači in tuji znanstveni literaturi ni moč zaslediti raziskave, ki bi vključevala elemente uporabljene operacionalizacije (preučevanje odnosa med voditeljskimi kom petencami in intuitivn i m odločanj em ) , kot je to primer v pričujoči raziskavi, kar nedvomno potrjuje njeno originalnost. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so opredeljene v okviru: (1) Omejitev zmožnosti podajanja celovitega t eoretično retrospektivnega pregleda posameznih obravnavanih področij v okviru teoretičnega dela raziskave. (2) Uporaba standardiziranih merskih inštrumentov tujega izvora in potencialne razlike med okolj em, v katerem so merski inštrumenti bili zasnovani , i n okoljem , v katerem so merski inštrumenti bili uporabljeni. (3) Omej ene zmožnosti prevodov merskih inštrumentov za besede, besedne zveze in fraze v izvornih anketnih vprašalnikih , za katere ne obstajajo adekvatni slovenski prevodi. (4) Uporaba metode Paje k, ki se je v preteklih raziskavah uporabljala predvsem na področju naravoslovnih ved in pri ugotavljanju mreženj, medtem ko uporaba navedene metode pri kvantitatvini raziskavi predstavlja relativno novost.
Ključne besede: menedžment, vedenjske kompetence, čustvena inteligenca, intuicija, intuitivno odločanje, avtomobilska industrija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1527; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
Vpliv modela odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta na poslovno uspešnost : doktorska disertacija
Anton Peršič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Z raziskavo smo preveril i k ateri standardi menedžmenta kakovosti in model a odličnosti vpliv ajo na dejavnike družbene odgovornosti , k ako njihov o poznavanje vpliva na izboljševanje izidov poslovanja, na večji ugled, na dolgoročni razvoj in rast organizacije v družbenem okolju , kakšen vpliv ima pri tem intelektualni kapital organizacije in k a kšen bi lahko bil priporočljiv model družbeno odgovornega ravnanja organizacije pri uresničevanju celovitosti in soodvisnosti družbene odgovornosti za srednje - velike in velike gospodarske družbe na področjih izvajanja tržnih storitev . Namen: Namen raziskave je bil teoretično raziskati razsežnosti družbene odgovornosti in z njo povezane standarde menedžmenta kakovosti in modela odličnosti, ugotoviti vpliv izbranih poslovnih modelov menedžment a na uresničevanje družbeno odgovornega ravnanja ter izpolnjevanja poslanstva in vizije ter smotrov in ciljev za dolgoro čno rast in razvoj organizacije. V okviru raziskave smo analizirali 3 9 2 bibliografskih enot strokovne literature in virov s področja družbene odgovornosti, integracije standardov menedžmenta , modela odličnosti EFQM in modela učeče se organizacije ter vpliva intelektualnega kapitala na poslovno uspešnost organizacije . Temeljni namen doktorsk e disertacije je bil na osnovi izidov iz raziskave zasnovati izvirni M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij na področjih izvajanja tržnih storitev . Metoda: Za dosego ciljev raziskave smo uporabili metod o deskripcije, metod o povzemanja, metod o komparacij e ter metod o analize in modeliranja. V raziskavo smo vključ ili cenzus 759 registriranih srednje - velikih in velikih organizacij na področjih tržnih storitev v Republiki Sloveniji % po standardni klasifikaciji dejavnosti ( SKD 2008 ) so to dejavnost i z oznako od % D % do % N % . Za pridobivanje podatkov in informacij smo z orodjem Fluid Surveys izdelali v prašalnik , ki smo ga v elektronski obliki posredova li predstavnikom vrš nega men edžmenta v raziskavo vključenih organizacij. Izidi iz raziskave so bili statistično obdelani s programskim orodjem SPSS. Za preverjanje in potrjevanje povezav med neodvisno in izbranimi odvisnimi spremenljivkami smo uporabili modeliranje z izračunom vplivov in kovariranja med spremenljivkami , ki predstavlja j o formalno konstrukcijo modela za pojasnjevanje, uprav ljanje in napovedovanje pojava . Rezultat i : R azisk ovalni vprašalnik je v celoti izpolnilo 1 36 povabljenih anketirancev iz organizacij vseh identificiranih p odročij dejavnosti tržnih storitev v Sloveniji (panoge od % D % do % N % po SKD 2008) . Glede na o blikov ane hipoteze raziskovanja s mo potrdil i , da poznavanje in implementacija standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti, določanje poslanstva in vizije ter smotrov in ci ljev menedžmenta , sistematično izvajanje aktivnosti poročanja o doseženih izidih družbene odgovornosti, vključevanje motiviranih zaposlenih v procese dela in še posebej spoštovanje smernic družbeno odgovornega ravnanja , pomembno vpliva jo za uspešnost poslo vanja organizacij v družbenem okolju. Na osnovi statistične obdelave izidov i z raziskave ter izvedenega modeliranja izbranih dejavnikov menedžmenta , smo oblikovali izvir n i M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij ( ESRM % S ) , ki vključuje načela VKEN (vrednote, kultura, etika in norme ) ter celovitost i in soodvisnost i dru žbene odgovornosti za trajnostni razvoj organizacije. Organizacija: Izidi iz raziskave bodo im eli vpliv n a menedžerje organizacij , predvsem s p repoznavanje m priložnosti za nenehno izboljševanje poslovno - organizacijskega sistema odličnosti menedžmenta in oblik komunikacije znotraj organizacije in do družbenega okolja , z upoštevanjem gradnikov družbene odgovornosti po smernicah standarda ISO 26000. Z izidi raziskave je bil p repoznan v pliv na integracijo izbranih standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti in pričakovani učinki trajnega izboljševanja. To pa so lažje in celovito uresničevanje poslanstva in vizije ter smotrov in ciljev organizacije , i z boljševanje izidov poslovanja z neposrednim v pliv om na izboljševanje zadovoljstva vseh udeležencev organizacije ( npr. lastnikov, menedžmenta, zaposlenih, odjemalcev,dobaviteljev, lokalne skupnosti, države, regije in sveta ), za vse pa spoštovanje VKEN pos lovnega sodelovanja v družbenem okolju. Družba: Raziskava ima neposreden vpliv tudi na odgovorno vključevanje organizacij v družbeno okolje % prepoznavanje priložnosti za aktivno sodelovanje v družbenih akcijah ravnanja do naravnega okolja, sponzoriranja in doniranja sredstev skupinam in društvom v družbenem okolju. P repoznan je pomen r azvoj a kulture v komuniciranju , razvoj a človekovih pravic, spoštovanja etičnih načel, soodvisnosti bivanja , sodelovanja in varovanja naravnega okolja ter nasploh uveljavljan ja gradnikov družbene odgovornosti v širšem družbenem okolju. Izidi raziskave potrjujejo, da organizacije s takšnim modelom odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta , k j er so integrirani izbrani standardi menedžment a kakovosti in odličnosti, dosegajo bol jše izide poslovanja, so usmerjene v trajnostni razvoj poslovanja in varovanja naravnega okolja, so tudi bolj odgovorne do svojih odjemalcev, do motiviranja in spodbujanja inovativnega delovanja zaposlenih ter do razvoja širšega družbenega okolja. Originalnost: Izvirna vrednost raziskave so pridob ljeni novi pogledi , znanja in informacije o konkretnem vplivu razsežnosti m odela družbeno odgovornega menedžmenta organizacij na iz boljševanje poslovne uspešnosti ter analiz a povezave m ed družbeno odgovornim ravnanjem in družbeno odgovornim poročanjem k ot izhodišče trajnostnega razvoja organizacij. Na osnovi izidov iz raziskave smo oblikovali in potrdili izvirni Model odličnosti družbeno odgovornega menedžment a ( ESRM % S ) značilen za srednje - velik e in velik e organizacij e na področjih izvajanja tržnih storitev , s katerim lahko v organizacij ah bolj uspešn o uresničujejo poslanstvo in vizijo ter smotre in cilje ter dolgoročno dosega jo odlične izide posl ovanja , z upoštevanjem celovitosti in soodvisnosti delovanja in načel VKEN v družbenem okolju. Omejitve /nadaljnje raziskovanje : V raziskavo s m o vključili le srednje - velike in velike organizacije na podr očjih izvajanja tržnih storitev . Sodelovale so praviloma bol j uspešne organizacije oz. bolj družbeno odgovorne , ki tudi imajo velik vpliv na družbeni proizvod, na poznavanje in integracijo standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti. Omejitev raziskave je bila tudi v tem, da so v anketi praviloma sodelovali predstavniki vršnega menedžmenta organizacij (po ZGD uprave) z več znanja, odgovornosti in boljšega poznavanja standardov menedžmenta. V oblikovani izvirni M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij smo vključili standarde men edžmenta kakovosti, model odličnosti EFQM in model učeče se organizacije , kot splošno najbolj uporabljen e model e za pristop k integraciji poslovno - organizacijskih sistemov menedžmenta . Dejavnike družbeno odgovornega ravnanja organizacij smo vezali na načel a in gradnike družbene odgovornosti po smernicah standarda ISO 26000. Nadaljn j e možno sti raziskovanja se lahko pojavljajo na druge go s podarske dejavnosti ( npr. industrij a ) , na področjih ne pridobitnih storitvenih dejavnosti ( npr. v šolstvu , zdravstv u , sociali, javn i uprav i ipd. ), tudi v mikro in majhn ih organizacij ah ter na integracij i še drugih poslovno - organizacijskih standardov , orodij in modelov menedžmenta organizacije.
Ključne besede: družbena odgovornost, kakovost, menedžment, modeliranje, odličnost, organizacije, raziskave, tržne storitve, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1158; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

33.
34.
35.
36.
37.
Dejavniki zadovoljstva na delovnem mestu : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Brigita Špelko, 2011, magistrsko delo

Opis: Med razlicnimi viri, iz katerih vsaka organizacija crpa svojo moc, imajo poseben pomen ljudje. Njihova specifika je v neomejenih potencialih, saj je optimalna izraba cloveških sposobnosti ob spodbujanju inovativnosti, ustvarjalnosti in samouresnicevanje skoraj brezmejna. Kadrovska funkcija tako postaja s potrebo po fleksibilnem in ažurnem odzivanju na dinamicne zahteve okolja pomembnejša celo od financne ali informacijske. V sodobnem gospodarstvu temelji uspešnost organizacije vse pogosteje na samostojnih, visoko usposobljenih in zadovoljnih zaposlenih, ki se med seboj dobro razumejo in sodelujejo, prav tako pa naj bi tudi med njimi in vodilnimi kadri v podjetju veljali dobri odnosi. Visoko motivirani in zadovoljni zaposleni so lahko vir konkurencne prednosti in kljucni element dolgorocne uspešnosti podjetja. Delavci so bolj motivirani za svoje delo, ce so pogoji dela v podjetju ugodni, hkrati pa je vecja tudi njihova produktivnost in zadovoljstvo pri delu. Placa in ostale materialne ugodnosti so sicer precejšnjega pomena za zadovoljstvo zaposlenih, vendar pa je domet zgolj ekonomskih oblik motiviranja zaposlenih zelo omejen. Na zadovoljstvo zaposlenih namrec vplivajo tudi številni nematerialni dejavniki. Splošno zadovoljstvo se izoblikuje kot skupek zadovoljstev s posameznimi dejavniki. Prvi del naloge prikazuje zgodovinski pregled vloge zaposlenih skozi cas s poudarkom na nekaterih teoretskih pristopih. V nadaljevanju predstavljamo teorijo zadovoljstva zaposlenih in kljucne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo. V empiricnem delu naloge smo na podlagi že izvedene raziskave ugotavljali celovito zadovoljstvo zaposlenih pri delu oziroma na delovnem mestu. Klasificirali smo tudi posamezne dejavnike zadovoljstva in jih analizirali glede na demografske podatke. Zadovoljstvo zaposlenih smo torej preucevali na dva nacina. S tem smo ugotovili, ali se stopnja zadovoljstva (zadovoljstvo z delom kot celoto) in zadovoljstvo z izbranimi dejavniki razlikujeta glede na demografske podatke.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva, motivacija, kadrovska funkcija, menedžment človeških virov
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 2167; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

38.
Vloga operativnega menedžmenta v povezavi z devolucijo kadrovske funkcije : študija primera izbora kadra v multinacionalnem okolju s področja medicine
Alma Sinanović, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjem svetu hitrega razvoja in močne konkurence moramo imeti načrt, kako bomo kljubovali konkurenčnemu boju na trgu. Ključnega pomena za organizacijo je kvalificiran in ustrezen kader. Da bi uresničili kakovost in bili konkurenčni na trgu, se moramo pripraviti na boj in ustrezno »oborožiti« z pravimi ljudmi. Organizacije vse bolj postavljajo v ospredje človeka. V dobi razvoja so v ospredju zadovoljstvo, uspeh in napredek. Ugotovili smo, da je samo uspešen in zadovoljen kader dober kader. Ključni uspeh podjetja je pridobiti prave ljudi in jih navsezadnje tudi obdržati. Operativni management je najštevilčnejši v organizaciji. Na njem so veliko breme in ključne naloge pri opravljanju delovnega procesa. Operativni management mora poznati delo, naloge, funkcije delovnega mesta, da bi lahko uspešno sodeloval pri pravilnemu izboru in selekciji kadrovske funkcije. Kadrovanje ni samo izbira in zaposlitev, je tudi izobraževanje, karierno svetovanje, premeščanje, odpuščanje itd. Enako tudi management ni samo vodenje, je tudi motiviranje, planiranje, organiziranje, svetovanje, ocenjevanje itd. Raziskava v nalogi temelji na študiji primera vloge operativnega managementa v povezavi z devolucijo kadrovske funkcije. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskave, in sicer dva strukturirana intervjuja z osebama, ki sta visoko izobraženi na področju kadrovske dejavnosti. Tretji intervju z osebo z dolgoletnimi izkušnjami iz vodenja v zasebnem in javnem sektorju in izobrazbo doktorat iz znanosti. Raziskava je omogočila vpogled v kadrovsko dejavnost in njeno devolucijo, kako jo izvajajo v organizaciji in ali jo izvajajo v celoti. Prav tako smo raziskali sodelovanje managementa pri izboru kadra in vpletenost kadrovske dejavnosti v strateške odločitve managementa. Ugotovitve smo opisali z odgovori na raziskovalna vprašanja. Potrdile so domneve o nujnem skupnem sodelovanju kadrovske dejavnosti z managementom.
Ključne besede: menedžment, kadrovanje, operativni menedžment, izbira kadra, organizacije, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1000; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

39.
40.
Vseživljenjsko učenje in kariera : magistrska naloga
Simonca Knez, 2013, magistrsko delo

Ključne besede: vseživljenjsko učenje, kariera, izobraževanje, menedžment znanja, organizacija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2021; Ogledov: 1068; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh