1. POMEN MEHKIH VEŠČIN PRI NAČRTOVANJU KARIERE:PRIPRAVA MLADIH NA IZZIVE SODOBNEGA TRGA DELAAnja Lužar, 2026, ni določena Opis: Diplomska naloga z naslovom »Pomen mehkih veščin pri načrtovanju kariere: priprava
mladih na izzive sodobnega trga dela« obravnava pomen mehkih veščin pri načrtovanju
kariere mladih v okvira sodobnega, hitro spreminjajočega se trga dela. Izhodišče raziskave
predstavlja predpostavka, da formalno izobraževanje mladim pogosto ne zagotavlja vseh
kompetenc, ki jih delodajalci pričakujejo, zato postajajo mehke veščine ključ do zaposljivosti
in dolgoročnega kariernega razvoja. V teoretičnem delu predstavljamo opredelitve mehkih
veščin, njihovo vlogo v izobraževalnem sistemu, pomen pri prehodu mladih na trg dela ter
povezavo z načrtovanjem kariere, sodoben trg dela in načine, kako mladi nanj vstopajo. Še
posebej se poudarja vpliv digitalizacije, globalizacije in negotovosti na sodobne karierne poti
in karierni razvoj.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med mladimi. Namen raziskave je
bil ugotoviti, kako mladi ocenjujejo raven razvitosti svojih mehkih veščin, katere veščine
prepoznavajo kot najpomembnejše za uspešen vstop na trg dela, na kakšen način jih razvijajo
ter s kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo. Raziskava je prav tako preučevala povezavo med
samooceno mehkih veščin in kariernimi cilji mladih ter zaznano učinkovitost različnih oblik
podpore, kot so karierno svetovanje, mentorstvo in neformalne oblike učenja.
Ugotovitve kažejo, da se mladi sicer zavedajo pomena mehkih veščin za svoj karierni razvoj,
vendar pogosto zaznavajo pomanjkanje celovite podpore pri njihovem razvoju. Naloga
poudarja potrebo po večji vlogi izobraževalnih ustanov, delodajalcev in podpornih institucij
pri celostnem razvoju mladih ter pri pripravi na izzive sodobnega trga dela.
Ključne besede: mehke veščine, mladi, načrtovanje kariere, karierni razvoj, trg dela
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2026; Ogledov: 126; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. |
3. |
4. Organizacijski ukrepi in strategije za usklajevanje delovnih in zasebnih obveznostiMaja Hutevec, 2026, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi preučujemo, kako organizacije z uvedbo ustreznih ukrepov in strategij prispevajo k učinkovitejšemu usklajevanju delovnih in zasebnih obveznosti zaposlenih, s posebnih poudarkom na potrebah mladih staršev. Najprej osvetljujemo proces ravnanja z ljudmi v organizaciji, nato pa opredeljujemo pojem usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti ter njegov pomen. Predstavljamo usklajevanje na ravni posameznika, organizacije in države, težave ter posledice (ne) usklajenih delovnih in zasebnih obveznosti. Osredotočimo se na organizacijske ukrepe in strategije, v okviru katerih predstavimo certifikat Družini prijazno podjetje in njegov katalog. V empiričnem delu raziskujemo, kako k omenjenem problemu pristopajo organizacije s posebnim poudarkom na potrebah mladih staršev. Ugotavljamo, katere ukrepe organizacije dejansko ponujajo, kako pogosto in v kakšni meri se uporabljajo ter kakšen vpliv imajo na mlade starše. S pomočjo spletne ankete ugotavljamo, da je tema za mlade starše privlačna in želijo prispevati k boljšemu razumevanju ustvarjanja podpornega delovnega okolja. V diplomski nalogi smo postavili pet hipotez, na osnovi katerih smo ugotovili, da večina mladih staršev meni, da ukrepi niso dovolj jasno predstavljeni in dostopni. Največkrat koristijo ukrepe, ki pripomorejo k fleksibilnosti delovnega časa in delavnik prilagajajo zasebnim obveznostim. Pogostejšo rabo ukrepov pa jim preprečuje predvsem delovna kultura. Možnost koriščenja ukrepov in strategij najbolj prispeva k njihovemu zadovoljstvu doma in pri delu. Želijo si več časa z družino, več prostih dni ter več podpore s strani nadrejenih. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo primeri, ko ukrepi v podjetjih sploh niso dostopni, ter da imajo mladi starši kar nekaj zamisli za ukrepe, ki bi si jih želeli realizirane.
Ključne besede: usklajevanje, delovne obveznosti, zasebne obveznosti, mladi starši, certifikat Družini prijazno podjetje
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 439; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,76 MB) |
5. Mladi v pasti iger na srečo: prevalenca in vedenjski vzorci slovenskih srednješolcev pri igrah na srečoSimon Starček, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Igre na srečo med mladostniki postajajo vedno bolj razširjen pojav, ki ga spodbujata dostopnost in digitalizacija ponudbe. Namen raziskave je bil preučiti prevalenco igranja iger na srečo med slovenskimi srednješolci ter analizirati ključne dejavnike, ki vplivajo na njihovo igralniško vedenje. Anketirana skupina 815 dijakov je pokazala, da jih je 40,9 % vsaj enkrat v zadnjem letu igralo igre na srečo za denar, pri čemer so fantje izrazito bolj dejavni kot dekleta. S pomočjo metode k-voditeljev smo dijake razvrstili v tri skupine: aktivne igralce, radovedne igralce in nezainteresirane. Rezultati potrjujejo, da je zgodnja izpostavljenost igram na srečo pomemben napovednik kasnejše intenzivnosti igranja. Povezanost igranja iger na srečo z nižjim učnim uspehom in izpostavljenostjo digitalnim vsebinam opozarja na potrebo po regulaciji in preventivnih ukrepih za zaščito mladostnikov pred tveganji problematičnega igranja.
Ključne besede: mladi, igre na srečo, tvegana vedenja, metoda k-voditeljev
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 892; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Sodobno izseljevanje iz SlovenijeNika Gantar, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava sodobno izseljevanje mladih iz Slovenije, s poudarkom na njihovih motivih, izkušnjah in pogojih za morebitno vrnitev. Teoretični del temelji na klasičnih in sodobnih migracijskih teorijah, pri čemer je poseben poudarek namenjen transnacionalni perspektivi, potisnim in vlečnim dejavnikom ter vlogi socialnih omrežij in strukturnih okoliščin. Empirični del naloge temelji na kvalitativni raziskavi z dvanajstimi polstrukturiranimi intervjuji s Slovenci in Slovenkami, ki so se mladi izselili v različne države sveta.
Analiza intervjujev je razkrila več tematskih sklopov, med drugim razloge za odhod, proces selitve, izkušnje v tujini, stike z domovino, pogoje za povratek in načrte za prihodnost. Poudarjena je tudi vloga digitalnih tehnologij pri ohranjanju transnacionalnih vezi in dostopu do priložnosti. V empiričnem delu so predstavljene razlike v motivaciji in izkušnjah glede na spol, izobrazbo in ciljno državo.
Naloga opozarja na pomembnost oblikovanja celovitih in dolgoročno zastavljenih migracijskih politik, ki ne temeljijo le na statistiki, temveč vključujejo tudi razumevanje osebnih izkušenj izseljencev. Predlagani so konkretni ukrepi, kot so spodbude za povratnike in vključevanje mladih v načrtovanje politik. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodobnih migracijskih tokov in nudi izhodišča za prihodnje raziskave ter oblikovanje vključujoče družbene strategije.
Ključne besede: Izseljevanje, mladi, Slovenija, migracijske teorije, transnacionalnost, kroženje možganov, migracijske politike
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 755; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,63 MB) |
7. Nasilje v športu med mladimi v Sloveniji in človekove pravice : magistrsko deloEdin Šupuk, 2025, magistrsko delo Opis: Nasilje v športu med mladimi predstavlja kompleksen in večplasten pojav, ki zahteva celovito obravnavo s pravnega, družbenega in etičnega vidika. Šport ima ključno vlogo pri fizičnem, psihičnem in socialnem razvoju mladih, vendar lahko neustrezen nadzor in pomanjkanje regulativnih mehanizmov vodita v različne oblike nasilja, kot so fizično, psihično in spolno nasilje, s čimer prihaja do hudih kršitev temeljnih človekovih pravic. Magistrsko delo raziskuje zakonodajni okvir, ki ureja zaščito mladih športnikov v Sloveniji, in ugotavlja ključne pomanjkljivosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov. V raziskavi so bile uporabljene deskriptivna, empirična, kvalitativna, normativna in zgodovinska metoda, kar omogoča celovito analizo problema. Namen in cilji raziskave so oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov pri preprečevanju nasilja v športu in zaščiti mladih športnikov, raziskati vpliv nasilja na človekove pravice ter ugotoviti, kako se nasilje v športnem okolju odraža v praksi. Iz analize je razvidno, da so potrebni zakonodajne izboljšave in večji nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov. Poseben poudarek je namenjen vlogi športnih organizacij, odgovornosti trenerjev in drugih ključnih deležnikov pri zagotavljanju varnega športnega okolja. V zaključku so podani konkretni predlogi za krepitev preventivnih ukrepov in izboljšanje pravne zaščite mladih v športu v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje v športu, mladi športniki, človekove pravice, zakonodajne izboljšave, varno športno okolje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 1009; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,52 MB) |
8. |
9. |
10. Uporaba spletnih družbenih omrežij pri mladih odraslih: Pomen spremljanja vsebin duševnega zdravja v vsakdanjem življenjuMaja Mlekuž, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje na eni strani vlogo in navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter vpliv teh na dojemanje in ozaveščenost o duševnem zdravju. Tehnološki napredek in digitalna omrežja postajajo sestavni del vsakdanjega življenja, kar vpliva na naša družbena vedenja ter dojemanje sebe in okolice. V strokovnem delu se osredotočamo na pomen povezanosti za duševno zdravje in hkrati na tveganja, povezana z neresničnimi informacijami, stigmatizacijo in s t. i. filter mehurčki, ki jih ustvarjajo algoritmi na družbenih omrežjih. Magistrsko delo vključuje teoretični del, v katerem obravnavamo razvoj tehnologije, nove medije, družbene medije, spletna družbena omrežja, njihovo funkcionalnost in vpliv na uporabnike. Poleg tega ta del služi kot temelj razumevanja vsebin o duševnem zdravju ter vlogi družbenih omrežij pri širjenju informacij. Empirični del naloge se najprej osredotoča na navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter na poskus določanja njihove uporabne vrednosti, v nadaljevanju pa na spremljanje vsebin o duševnem zdravju in razumevanje, kaj jim te vsebine prinašajo v življenje. Osrednji ugotovitvi nakazujeta na množično in pogosto uporabo spletnih družbenih omrežij ter raznoliko uporabno vrednost, hkrati pa dokazujeta pomembno vlogo družbenih omrežij na širjenje informacij o duševnem zdravju ter poudarjata vidne učinke spremljanja vsebin o duševnem zdravju v vsakdanjem življenju mladih odraslih.
Ključne besede: tehnologija, spletna družbena omrežja, mladi odrasli, duševno zdravje, stigma, algoritmi
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2025; Ogledov: 1128; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,32 MB) |
