1. Pomen spolne vzgoje pri preprečevanju nastanka in prenosa spolno prenosljivih okužbDražen Franić, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Spolna vzgoja ni le posredovanje dejstev o človeški anatomiji in reprodukciji, temveč tudi razvijanje odgovornega odnosa do spolnosti, krepitev samozavesti in sposobnosti za vzpostavljanje varnih ter zdravih medosebnih odnosov; kot taka predstavlja ključni dejavnik pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb. Spolno prenosljive okužbe imajo daljnosežne posledice za spolno in reproduktivno zdravje posameznikov ter povzročajo dolgotrajne stroške za zdravstveno varstvo v skupnosti. Uradno prijavljene stopnje teh bolezni pogosto podcenjujejo dejansko breme okužb, saj so številne spolno prenosljive bolezni asimptomatske, poleg tega je poročanje o njih pogosto pomanjkljivo.
Metoda: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opredelili pomen spolne vzgoje, predstavili spolno prenosljive okužbe ter vlogo zdravstvenih delavcev pri njihovem preprečevanju. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google učenjak in ResearchGate. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik; anketiranje smo izvedli prek spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje trenutne ravni informiranosti in ozaveščenosti študentov ter vpliva spolne vzgoje na preprečevanje spolno prenosljivih okužb. V raziskavo so bili vključeni redni študenti 1. stopnje Univerze v Novem mestu, stari do 25 let. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s programoma 1KA in SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov, in sicer 67,3 % žensk in 32,7 % moških. Skoraj polovica študentov – 47,5 % – je obiskovala fakulteto za ekonomijo in informatiko, 35,6 % fakulteto za zdravstvene vede in 16,8 % fakulteto za strojništvo. Manj kot polovica študentov meni, da so dovolj informirani o spolno prenosljivih okužbah (SPO) in strategijah za njihovo preprečevanje, čeprav so pokazali dobro poznavanje teh bolezni. Večina študentov zelo pogosto ali vedno uporablja zaščito pri spolnem odnosu z neznanim partnerjem, se izogiba pogosti menjavi spolnih partnerjev, občasno obiskuje preventivne zdravstvene preglede ter se redko testira za SPO. Večino znanja o spolno prenosljivih okužbah so študenti pridobili na internetu, v šoli in od zdravstvenih delavcev. Po njihovem mnenju ima spolna vzgoja pomembno vlogo pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb. Zdravstvene delavce dojemajo kot zaupanja vredne in kompetentne sogovornike pri temah, povezanih s spolnostjo.
Razprava: Študenti Univerze v Novem mestu so sicer pokazali dobro znanje o spolno prenosljivih okužbah in strategijah za njihovo preprečevanje, a ostajajo vrzeli v tem znanju, ki jih je treba zapolniti. Univerza bi z uvedbo spolne vzgoje (ki je temeljnega pomena pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb) kot obveznega predmeta v študijske programe ali z organizacijo izobraževalnih in informativnih dogodkov prispevala k spolnemu zdravju oziroma zmanjšanju pojavnosti spolno prenosljivih okužb med mladimi. Tako bi internet kot glavni vir informacij, in to v nekaterih primerih zavajajočih, nadomestili usposobljeni učitelji in zdravstveni delavci.
Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 64; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
2. Pomanjkanje kakovostnega spanja mladih in soodvisnost njihove izobraževalne uspešnosti in zadovoljstvaKristjan Pivec, 2025, diplomsko delo Opis: Pomanjkanje kakovostnega spanja je pri mladostnikih problem navpične krivulje. Vpliva na izobraževalno uspešnost, kognitivne sposobnosti in duševno zdravje. Glavni dejavniki, ki omogočajo porast pomanjkanja spanja so stres, zahtevnejše šolske obveznosti, uporaba zaslonskih naprav pred spanjem in neredni spalni cikel.
Ključne besede: spanje, mladostniki, izobraževalna uspešnost, zadovoljstvo z življenjem.
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 241; Prenosov: 10
Celotno besedilo (588,39 KB) |
3. Kibernetsko ustrahovanje med mladostniki v Zasavju : magistrska nalogaAleksander Marinč, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na ustrahovanje, ki se izvaja v kibernetskem prostoru s pošiljanjem agresivnih sporočil osebi. Lahko je ponižujoča fotografija ali videoposnetek, neprijetno besedilno sporočilo ali nevzdržen komentar na družbenih omrežjih. Glavni cilj naloge je dobiti vpogled v ustrahovanje in raziskati katera oblika kibernetskega ustrahovanja je med mladostniki v Zasavju najpogostejša, v kateri aplikaciji se izvaja in ali ostajajo statistično pomembne razlike med spoloma bodisi v vlogi ustrahovalca, bodisi v vlogi žrtve. Ugotavljali smo prav tako komu se žrtve viktimizacije največkrat zaupajo.
Rezultati so pokazali, da je med mladostniki v Zasavju najpogostejša oblika kibernetsko nadlegovanje oziroma prejemanje grozečih, žaljivih, zlobnih in neprimernih sporočil v aplikaciji Snapchat, v vlogi ustrahovalca je bistvena razlika med spoloma v korist fantov, medtem ko so v vlogi žrtve fantje približno enako izpostavljeni kot dekleta.
Ključne besede: ustrahovanje, kibernetski prostor, kibernetsko ustrahovanje, mladostniki, Zasavje
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 731; Prenosov: 7
Celotno besedilo (13,09 MB) |
4. Vpliv depresije na življenje mladostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKristina Beriša, 2024, diplomsko delo Opis: Namen: depresija je kompleksna duševna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo doživljanje in delovanje. Pogosto je povezana z negativnimi mislimi, občutkom brezupa in pomanjkanjem energije. Mnogi jo zamenjujejo s prehodno žalostjo, vendar depresija predstavlja daljše obdobje čustvene stiske, ki zahteva posebno pozornost in zdravljenje. Pri mladostnikih je depresija še posebej zaskrbljujoča, saj vpliva na njihov socialni razvoj, šolski uspeh in splošno kakovost življenja. Pravočasno prepoznavanje težav in ustrezna pomoč lahko bistveno izboljšata življenje mladih, saj tako čustvena kot socialna podpora igrata ključno vlogo pri premagovanju depresije. Metodologija: s pomočjo vprašalnikov med dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor smo raziskovali njihovo poznavanje depresije, kako jo doživljajo ter kakšen vpliv ima na njihovo vsakdanje življenje. Prav tako smo preverjali, ali mladostniki poiščejo pomoč in kako se spoprijemajo s simptomi depresije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se mladostniki vse pogosteje soočajo s simptomi depresije, ki močno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Najpogosteje depresija vpliva na njihovo socialno življenje, medosebne odnose in šolski uspeh. Večina mladostnikov je poročala, da depresija zmanjša njihovo motivacijo in povečuje občutek osamljenosti. Prav tako so mnogi mladostniki priznali, da zaradi depresije težje vzpostavljajo in ohranjajo odnose z vrstniki. Večina udeležencev raziskave je potrdila, da je pravočasna pomoč in podpora ključnega pomena za izboljšanje njihovega počutja. Diskusija in zaključek: depresija močno vpliva na kakovost življenja mladostnikov. Pravočasna pomoč in ustrezna podpora sta ključnega pomena za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Potrebno je povečati ozaveščenost o depresiji med mladimi in vzpostaviti učinkovite podporne sisteme.
Ključne besede: depresija, mladostniki, kakovost življenja, duševno zdravje, socialni odnosi, šolski uspeh
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 980; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,98 MB) |
5. POSEBNOSTI PRI PREHRANI OTROK IN MLADOSTNIKOV Z ANOREKSIJO NERVOZOEdisa Ljubijankić, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Izhodišča: Anoreksija nervoza je bolezen, ki se kaže kot namerno ali nenamerno uživanje premajhne količine hrane glede na starost, spol in raven telesne dejavnosti. Posledica je podhranjenost, pri kateri imajo lahko otroci in mladostniki izkrivljen pogled na svoje telo, so preobremenjeni z mislimi na hrano, se umikajo vase in izogibajo družabnim dejavnostim. Pogosto so čezmerno telesno dejavni in imajo občutek prekipevanja od energije. Pri prepoznavanju težav pri otrocih in mladostnikih je pomembno upoštevati, da se anoreksija nervoza v obdobju otroštva in mladostništva včasih začne neopazno. Starši pogosto ne opazijo, da se otrok drugače prehranjuje, saj so družinski obroki vse redkejši. Namen raziskave je preučiti posebnosti pri prehrani otrok in mladostnikov z anoreksijo nervozo ter vlogo staršev pri prepoznavanju in obravnavi te motnje.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbrani vzorec je bil namenski, vključeval je starše otrok, ki imajo anoreksijo nervozo.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da otroci in mladostniki z anoreksijo nervozo doživljajo izrazite prehranske omejitve in razvijajo posebne rituale, povezane s prehranjevanjem. Starši so poudarili pomembnost zgodnjega prepoznavanja simptomov, kar lahko prepreči resnejše zdravstvene zaplete. Otroci z anoreksijo nervozo se pogosto izogibajo določeni hrani in strogo načrtujejo svoje obroke, kar vodi v znatno izgubo telesne teže. Psihološki vidiki bolezni so prav tako ključni, saj otroci pogosto trpijo zaradi tesnobe, depresije in socialne izolacije. Sodelovanje z dietetiki, psihologi in zdravniki je bilo prepoznano kot bistveno za uspešno zdravljenje. Starši so poudarili tudi potrebo po večjem ozaveščanju in izobraževanju o anoreksiji nervozi, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in zmanjšali stigmo, povezano z motnjo hranjenja.
Razprava: Razprava potrjuje pomembnost zgodnjega odkrivanja in multidisciplinarnega pristopa k zdravljenju anoreksije nervoze. Starši igrajo ključno vlogo pri podpori otrok, kar kaže na nujnost njihovega izobraževanja in vključevanja v terapevtski proces. Psihološka podpora je ključna za obvladovanje duševnih težav, povezanih z motnjo hranjenja. Kljub omejitvam raziskave, kot je majhnost vzorca, ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju bolezni in dajejo smernice za nadaljnje raziskave ter izboljšanje praks zdravljenja in preventive.
Ključne besede: prehrana, anoreksija nervoza, mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 958; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,50 MB) |
6. POVEZANOST UPORABE SOCIALNIH OMREŽIJ S SAMOSPOŠTOVANJEMŠpela Klemenčič, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo se osredotoča na odnos med količino uporabe socialnih omrežij in samospoštovanjem mladostnikov ter odraslih. Skozi raziskavo smo preučevali različne vidike samospoštovanja, vključno z emocionalnim, s telesnim, socialnim in z generalnim jazom, ter primerjali rezultate med moškimi in ženskami. Zbiranje podatkov je potekalo preko spletne ankete v kateri je sodelovalo 76 žensk in 35 moških, starih med 18 in 40 let, ter 80 žensk in 32 moških, mlajših od 18 let. Izsledki kažejo, da ženske v povprečju preživijo več časa na socialnih omrežjih kot moški, kar je povezano s šibkejšim emocionalnim, telesnim in generalnim jazom, ne glede na starost. Ženske namreč pogosteje uporabljajo socialna omrežja in iščejo več pozornosti ter potrditve od drugih, zato so bolj dovzetne za vpliv vsebin na socialnih omrežjih na njihove emocije ter so bolj nagnjene k primerjavi z drugimi, kar vpliva na šibkejši telesni in generalni jaz. Pri odraslih ženskah je opaziti tudi šibkejši socialni jaz v primerjavi z moškimi, kar pri mladostnikih ni zaznano, verjetno zaradi narave postavk lestvice socialnega jaza. Razlike med spoloma na emocionalnem, telesnem, socialnem in generalnem jazu pri odraslih izginejo, ko upoštevamo čas uporabe socialnih omrežij, kar pomeni, da je količina časa na socialnih omrežjih pomembnejša od spola. Pomembne razlike med odraslimi in mladostniki v telesnem, emocionalnem, socialnem in generalnem jazu nismo uspeli dokazat, verjetno zato ker razlika med povprečno starostjo mladostnikov in odraslih udeležencev ni tako velika, da bi lahko opravičili generacijsko razliko.
Ključne besede: socialna omrežja, samospoštovanje, spol, odrasli, mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 1075; Prenosov: 22
Celotno besedilo (621,70 KB) |
7. Incidenca najpogostejših poškodb pri tenisačih mladostnikihPia Pavlič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Popularnost tenisa v modernem svetu narašča. Redna športna aktivnost pri mladostnikih izboljša mišično moč, kordinacijo in vzdržljivost, vendar ima prezgodnja športna specializacija veliko negativnih posledic. Ena izmed teh so športu specifične poškodbe. Namen diplomske naloge je bil, pregledati literaturo in ugotoviti, s katerimi poškodbami se tenisači mladostniki najpogosteje srečajo in kako do njih pride. Metode: S pregledom obstoječe literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Web of Science in PEDro, smo odgovarjali na zastavljeno raziskovalno vprašanje in preverjali postavljeno hipotezo. Raziskave smo izbrali glede na vključitvene in izključitvene dejavnike. Rezultati: Za končni pregled literature smo izbrali devet raziskav in eno meta analizo. Raziskave navajajo, da je pri mladostnikih tenisačih več preobremenitvenih poškodb kot akutnih, najpogostejše so poškodbe kolen, gležnjev in ramen. Najpogostejši razlog za nastanek poškodb je preobremenitev. Uporabnost: Ozaveščenost o resnosti poškodb in njihovi incidenci lahko zmanjša število poškodb. Omejitve: Raziskave z vsebinsko neustreznostjo raziskovancev, starejših od 20 let.
Ključne besede: tenis, mladostniki, teniške poškodbe, dejavniki tveganja, preobremenitev
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 1152; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,51 MB) |
8. Družbena omrežja in svet alternativnih resnicLarisa Krajnik, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga temelji na, po oceni mnogih, zelo aktualni temi, in sicer temi družbenih omrežij in z njimi povezanimi prirejenimi resnicami. Dandanes ima skoraj vsak posameznik odprt uporabniški račun na vsaj eni od mnogih družbenih aplikacij, ki so namenjene združevanju ljudi na daljavo, deljenju raznih vsebin in informacij, zabavi itd. Te pa imajo tudi svojo temno plat, ki na osebo včasih močno vpliva, če se ji prepusti brez kritičnega premisleka. V aplikacijah svoja življenja namreč zelo hitro in enostavno prilagodimo določenim standardom in pričakovanjem s pomočjo filtrov, manipulacijo svetlobe in informacij. Posledice so za posameznika lahko vse prej kot zanemarljive.
Do končnih ugotovitev smo prišli s pregledovanjem strokovne literature in empiričnim raziskovanjem, ki smo ga izvedli v obliki socialnega eksperimenta, ankete in intervjuja. Pri prvih dveh metodah so v raziskavi sodelovali uporabniki družbenih omrežij Facebook in Instragram, torej predvsem mlajša generacija med 15. in 25. letom, intervju pa smo opravili s srednješolsko strokovno delavko.
Rezultati so pokazali pričakovano in sicer, da nekdo z minimalnim trudom lahko ljudi prepriča, da je laž pravzaprav resnica, če le ve kje je meja. V primeru, da z nečem zapretirava ga znanci, kaj hitro razkrinkajo.
Tekom raziskovanja pa smo prišli tudi do spodbudne ugotovitve in sicer, da so mlajše generacije vse bolje seznanjene s težavami, povezanimi s prekomerno uporabo družbenih omrežjih in se pred njihovim nastankom že znajo do neke mere zaščititi, v primeru pojava težav pa si tudi ustrezno pomagati.
Ključne besede: družbena omrežja, mladostniki, manipulacija, izkrivljanje resnice, težave
Objavljeno v ReVIS: 09.05.2024; Ogledov: 1289; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,51 MB) |
9. |
10. Analiza izzivov mladostnikov: študija primera skupin iz programa ConaPia Dujić Vrtačnik, 2023, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive mladostnikov s težavami v odraščanju, ki obiskujejo dnevne centre s programom Cona. Vsak dan se mladostniki srečujejo s številnimi izzivi, ki se med posamezniki razlikujejo. Ker pa sami po navadi niso sposobni rešiti morebitnih izzivov in ovir, na pomoč stopijo dnevni centri. Dnevni centri, ki spadajo pod okrilje Centrov za socialno delo Ljubljana, so del skupnostnega programa za mlade, kjer se zavzemajo za nudenje psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, ki zaradi nastale življenjske situacije, vedenjskih, čustvenih in učnih težav ter stisk, potrebujejo in iščejo
podporo, poleg tega pa izhajajo iz socialno-ekonomsko ogroženih družin in se posledično soočajo z mnogimi stiskami.
Namen naloge je bil ugotoviti, kateri so najpogostejši izziv, ki prevladujejo med mladostniki dnevnih centrov. Cilje naloge smo dosegli s pomočjo analize in pregleda literature ter z lastno empirično raziskavo, za katero smo podatke pridobili s pomočjo lastnega vprašalnika. Ugotovili smo, da med izzivi, kot so učna pomoč, čustvene in vedenjske težave, samopodoba, sprejemanje nove kulture in kvalitetno preživljanje prostega časa, pri omenjenih mladostnikih prevladujejo težave z učno pomočjo ter čustvene in vedenjske težave. Na podlagi dobljenih rezultatov smo proti koncu naloge zapisali in podali tudi nekaj predlogov.
Ključne besede: Izzivi, mladostniki, odraščanje, dnevni center CONA, pomoč
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2023; Ogledov: 1530; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,20 MB) |
