Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali problematiko zasvojenosti, osredotočili se bomo na aspekt vzdrževanja abstinence. Zanima nas, kaj motivira zasvojenega posameznika, da se odloči za abstinenco in kolikšno vlogo igra rehabilitacijski program, ki si ga je izbral. Zaradi globlje in kompleksne narave problema smo se odločili, da bomo izvedli kvalitativno raziskavo, saj nas zanimajo osebni vidiki ter opažanja posameznikov, ki imajo lastno izkušnjo zasvojenosti. Za vzorčenje smo si izbrali neverjetnostni namenski vzorec, in sicer izpeljali smo štiri intervjuje z uporabniki komunske Skupnosti Žarek v Bohinju. Z njimi smo izvedli poglobljene pol-strukturirane intervjuje, preko katerih smo dobili realen in pristen vpogled v doživljanje zasvojenosti. Pregledali smo različna obdobja njihovega življenja, in sicer smo se najprej osredotočili na obdobje pred zasvojenostjo, mladostniško obdobje in prvi stik z drogo, obdobje rehabilitacije in nazadnje še na proces samorefleksije med obdobjem rehabilitacije, ki se delno nanaša tudi na njihovo razmišljanje o prihodnosti. Prišli smo do ugotovitev, da mora posameznik doseči »dno« ter da se šele takrat lahko odrine od tal; z drugimi besedami povedano mora dozoreti pravi čas, ko se posameznik dobesedno naveliča življenja z zasvojenostjo, saj je šele takrat pripravljen na konkretno spremembo življenjskega sloga, kar od njega terja ogromno truda, vztrajnosti in samorefleksije. Ugotovili smo tudi, da program, ki ga obiskujejo, lahko neizmerno pripomore k njihovemu okrevanju, saj jim nudi različna orodja za spoprijemanje z medčloveškimi odnosi in z vsakdanjim življenjem ter s težavami, ki jih le-to prinese.
Ključne besede: zasvojenost, abstinenca, motivacija, komune, kvalitativne raziskave, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili organizacijo kadrovske službe, pomen človeških virov v podjetju in njihovo vlogo pri ustvarjanju konkurenčnosti. Zanimalo nas je, ali so človeški viri ključnega pomena pri ustvarjanju konkurenčnosti posameznega podjetja, ali je organizacija kadrovske službe temelj za uspešno delovanje podjetja, ali sta planiranje in organizacija kadrovske službe povezana s strategijo razvoja podjetja in kdo so nosilci kadrovskih odločitev strateškega značaja. V prvem, teoretičnem delu, smo s pomočjo strokovne literature opisali osnovne pojme kadrovske funkcije, organizacije kadrovske službe, procesa kadrovanja in menedžmenta človeških virov. Organizacija kadrovske službe je temelj za uspešno delovanje podjetja, človeški viri pa predstavljajo kapital podjetja. Človeški viri so danes strateška točka konkurenčnosti podjetja. So dodana vrednost vsakega podjetja, saj posedujejo znanje, strokovnost in inteligenco. V drugem, empiričnem delu, smo s pomočjo ankete naredili raziskavo. Anketo smo poslali vodjem kadrovskih služb večjih slovenskih podjetij. V vzorec smo vključili različna podjetja glede na dejavnost in glede na število zaposlenih. Zanimalo nas je mnenje vodilnih kadrovskih delavcev o pomenu človeških virov, ali gradijo kadrovsko službo na predpostavki, da so človeški viri ključnega pomena ter kakšno vlogo ima kadrovska služba v njihovem podjetju in kdo so nosilci kadrovskih odločitev strateškega značaja. Ključna ugotovitev je, da je glede na velikost podjetja odvisno, kakšno vlogo ima kadrovska služba. V večjih podjetjih ima pomembno vlogo, veliko pozornosti namenjajo pravilnemu izboru novih kadrov, izobraževanju, planiranju in razvoju kadrov. V srednje velikih podjetjih pa ima kadrovska služba zgolj administrativno vlogo, kadrujejo samo po trenutnih potrebah.
Ključne besede: kadrovska služba, človeški viri, planiranje strateških virov, strateška vloga, motivacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1273; Prenosov: 118
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Doktorska disertacija spada v širše sociološko polje, saj govori o kompleksni problematiki relevantnosti Herzbergove dvofaktorske motivacijske teorije, pri čemer se v ospredje postavlja raziskovalni interes generacijske stratifikacije specifične generacije v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem kontekstu. Glede na vsakdanjo percepcijo življenja, torej glede na vrednote, narodnostno poreklo, življenjske izkušnje, poklicno usmerjenost in demografske značilnosti okolja, iz katerega prihajamo, imamo ljudje lahko zelo različne interpretacije stvarnosti. V pričujoči disertaciji se fokusiramo na generacijsko, torej starostno stratifikacijo pripadnikov generacije X in Y v povezavi z motivacijskim okvirom, znotraj katerega pripadniki obeh generacij delujejo. Dileme, s katerimi smo se v pričujoči doktorski disertaciji ukvarjali, se nanašajo na vprašanja, ali za motivacijo predstavnikov generacije Y res veljajo drugačni pristopi kot doslej? So jim v primerjavi s predstavniki generacije X za notranji delovni zagon res pomembnejši drugi motivacijski dejavniki? Zanimalo nas je torej, ali med obema generacijama res obstajajo takšne razlike, da bi lahko upravičeno govorili o generacijski raznolikosti. Za osnovni raziskovalni okvir nam je služila Herzbergova dvofaktorska motivacijska teorija, ki smo jo z obsežnim teoretičnim študijem razširili na dodatne dejavnike, ki jih Herzberg v svoje preučevanje ni vključil, so pa zadnje študije mladih generacij pokazale, da so mladim pomembni. V okviru Herzbergove teorije nas je zanimalo tudi, ali je teorija dovolj robustna, da se je obdržala skozi čas, in ali je njena aplikacija za slovenski prostor sploh relevantna. Končni cilj disertacije pa je bila formulacija motivacijskega modela za povprečnega predstavnika generacije X in povprečnega predstavnika generacije Y. Predstavnike obeh generacij smo najprej preučili skozi obsežen znanstveni in literarni korpus, nato pa preučevali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami, s katerimi smo odgovarjali na v uvodu postavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Tako kvalitativna kot tudi kvantitativna analiza sta pokazali, da se dejavniki, ki jim predstavniki ene in druge generacije pripisujejo ključen pomen, med seboj razlikujejo. Nadalje smo ugotovili, da prav tako obstaja razlika, katerim izmed teh dejavnikom pripadniki generacije X in Y pripisujejo vlogo motivatorja in katerim vlogo higienika. Iz vsega zgoraj naštetega smo torej sklenili, da obstaja dovolj očitna empirična evidenca, da lahko legitimno in z vso relevantnostjo govorimo o generacijski raznolikosti tudi v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem okolju. Kot eden izmed raziskovalnih ciljev je bilo tudi vprašanje, ali je Herzbergova teorija dovolj robustna, da se je obdržala več kot pol stoletja. Ugotovili smo, da sicer osnovni skelet teorije še stoji, vendar so družbene spremembe vplivale na spremenjeno konotacijo dejavnikov – iz higienikov v motivatorje in vice versa. Pojem generacijske raznolikosti in z njo povezane motivacije je v slovenskem prostoru še precej neraziskana tema in s pričujočo doktorsko disertacijo smo želeli ravno na tem področju dodati svoj znanstveni prispevek k teoriji motivacije.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, Herzberg, generacijske razlike, generacija X, generacija Y, doktorska disertacija
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1181; Prenosov: 86
Celotno besedilo (7,07 MB)

Opis: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja.
Ključne besede: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 879; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,22 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočila na odnose na delovnem mestu. V teoretičnem delu sem raziskala pomene vrednot, ki so za vsakega posameznika različne. Osredotočila sem se na različne motivacijske načine, ki motivirajo zaposlene. Seveda ima vsak zaposleni drugačne želje po motivaciji, zato mora vodja organizacije dobro poznati svoje zaposlene, da zna vsakega ustrezno motivirati. Na odnose večkrat vplivajo tudi konflikti, ki se jim včasih težko ognemo. V empiričnem delu sem izbrala kvantitativen način raziskovanja. Uporabila sem anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila 250 zaposlenim. Anketni vprašalnik je rešilo 123 zaposlenih. Rezultate sem nato predstavila v grafičnih prikazih in potrdila dve hipotezi ter eno ovrgla. Ocenjujem, da je za dobre delovne rezultate ključen dober odnos med zaposlenimi. Delo bo opravljeno hitreje in kvalitetnejše.
Ključne besede: odnosi, motivacija, konflikti, stres, mobing, vrednote, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 847; Prenosov: 76
Celotno besedilo (615,13 KB)