1. Odraščanje ob staršu s simptomatiko narcisizmaMaria Pečnik, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma ter na način, kako takšno družinsko okolje oblikuje otrokovo psihološko in čustveno razvojno pot ter povzroča dolgoročne posledice. S pomočjo sistematičnega pregleda literature naloga analizira ključne duševne motnje, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja, ki so pogosto prisotne pri otrocih, ki so odraščali v tovrstnem okolju. Poseben poudarek je namenjen narcisistični osebnostni motnji, njenim značilnostim in razumevanju načina, kako narcisistično vedenje staršev zaznamuje otrokovo samopodobo, občutek varnosti ter oblikovanje odnosov z drugimi, tako v otroštvu kot v odrasli dobi. Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim pristopom, kjer je bil uporabljen PRISMA-model za sistematično iskanje in analizo strokovne in znanstvene literature. Pri izbiri virov so bili upoštevani kriteriji, kot so relevantnost, metodološka zanesljivost, časovna aktualnost in vsebinska skladnost z obravnavano tematiko. Vključena literatura obsega tako domače kot tuje vire, ki nudijo vpogled v posledice otrokovega odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma. Ugotovitve te diplomske naloge se nanašajo na dolgoročne posledice odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma, ki vključujejo psihološke, čustvene in socialne vidike razvoja posameznika. Analiza literature je pokazala, da otroci staršev z narcisistično simptomatiko pogosto razvijejo nizko samopodobo, ki izhaja iz nenehne kritike, omalovaževanja ali nepodpirajočega vedenja staršev. Z raziskavo smo dokazali, da otroci teh staršev pogosto razvijejo nezdrav slog navezanosti, kar se kaže v težavah pri vzpostavljanju zaupanja in tesnih medosebnih odnosov. Narcisistično vedenje staršev lahko pri otrocih povzroči globoko notranjo zmedenost glede ljubezni in občutka varnosti, kar se odraža v njihovem odraslem življenju. Naloga osvetljuje pomen prepoznavanja te problematike in nudenja ustrezne strokovne podpore otrokom, ki so odraščali v družinskih razmerah, zaznamovanih z narcisističnim vedenjem staršev. Pridobljeni rezultati prispevajo k širšemu razumevanju dolgoročnih posledic odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma in ponujajo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskave. Ključne besede: narcisizem, narcizem, narcisistična osebnostna motnja, odraščanje ob narcisističnem staršu, depresija, anksioznost, nizka samopodoba Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 1400; Prenosov: 43
Celotno besedilo (861,77 KB) |
2. Narcizem pri otrocih : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeJakob Černigoj, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem izraženosti narcizma pri slovenskih osnovnošolcih, izraženosti posameznih vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni, permisivni) pri starših in s povezanostjo narcizma z vzgojnimi stili. Za to temo smo se odločili, ker smo hoteli preveriti stanje narcizma pri slovenskih osnovnošolcih ter z raziskavo preveriti tezo, da je permisivni vzgojni stil vzrok narcizma. Želeli smo tudi preveriti, kateri vzgojni stil starši največ uporabljajo. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodo. Rezultate smo pridobivali z anketnimi vprašalniki na spletni strani 1KA. V teoretičnem delu smo najprej naredili pregled narcizma v zgodovini, raziskali, kako se ga obravnava danes, ter proučili njegov vpliv na otroka. Nadaljevali smo s pregledom vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni in permisivni). V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na slovenskih osnovnošolcih, starih od 12 do 14 let, in njihovih starših. Ugotovili smo, da je pri slovenskih otrocih narcizem v povprečju srednje izražen in da največ staršev uporablja avtoritativni vzgojni stil. Naša raziskava je pokazala, da sta avtoritativni in avtoritarni stil vzgoje zanemarljivo povezana z narcističnim vedenjem otrok, medtem ko je permisivni vzgojni stil z narcističnim vedenjem otrok šibko povezan. S pojavom narcističnega vedenja so negativno povezane podkategorije avtoritativnega stila toplina in vključenost ter demokratsko sodelovanje. Ključne besede: narcizem, avtoritarni vzgojni stil, permisivni vzgojni stil, slovenski osnovnošolci, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 2027; Prenosov: 47
Celotno besedilo (3,15 MB) |
3. Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladih : spletna socialna omrežja in vse bolj narcistično vedenje "Net generacije"Tjaša Peršič, 2015, magistrsko delo Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri
katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja
narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo,
da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo
spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove
samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«.
Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so
predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo
predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu
spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na
koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih
avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše
razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo
dodatno obogatili.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene
kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec
spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe,
lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo
osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega
posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih
socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij
lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano
literaturo. Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 4766; Prenosov: 354
Celotno besedilo (1,28 MB) |