1. Delo reševalcev in dejavniki tveganja za razvoj debelostiDenis Poglajen, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Debelost je eden največjih javnozdravstvenih problemov sodobnega časa. Čedalje več posameznikov v svetu se spopada z njo in z zdravstvenimi stanji, ki jih debelost prinaša. Reševalci v nujni medicinski pomoči so zaradi narave dela še posebej ranljiva skupina. Dolge in nepredvidljive izmene, visoka stopnja stresa, pomanjkanje spanja ter omejen dostop do zdrave prehrane in telesne dejavnosti povečujejo tveganje za razvoj debelosti. Za učinkovito reševanje problema je potreben celosten pristop, ki združuje organizacijske prilagoditve, promocijo zdravja ter podporo zaposlenim. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike tveganja za debelost med reševalci.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi. Podatke smo zbrali s polstruktuiranimi intervjuji, izvedenimi julija 2025, z namenskim vzorcem 10 reševalcev z najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju nujne medicinske pomoči. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala teme, povezane z delovnimi pogoji, izzivi pri delu, glavnimi nalogami reševalcev, prehranjevalnimi navadami med delovnim časom ter stresom. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so Cobiss, PubMed, Springerlink in Google učenjak.
Rezultati: Reševalci so kot ključne dejavnike tveganja za debelost navedli neredne obroke, uživanje hitre hrane, kronično utrujenost, pomanjkanje časa za telesno dejavnost in izpostavljenost stresu. Poleg tega so izpostavili socialne in organizacijske dejavnike, kot so pomanjkanje kadra, dolge izmene in neustrezna podpora delodajalcev. Kot možne rešitve so predlagali zagotovitev toplih obrokov v službi, boljšo organizacijo delovnih izmen, več možnosti za rekreativno vadbo ter izobraževanja o zdravem načinu življenja.
Razprava: Ugotavljamo, da izmensko delo, pomanjkanje spanja, stres in omejene možnosti telesne aktivnosti pomembno vplivajo na prehranske navade in telesno težo. Reševalci predlagajo ukrepe, kot so topli in uravnoteženi obroki v delovnem okolju, dostop do telesne aktivnosti in izobraževanje o zdravem življenjskem slogu, kar bi izboljšalo njihovo zdravje, motivacijo in učinkovitost pri delu.
Ključne besede: debelost, reševalci, delovni pogoji, stres, prehranske navade.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2025; Ogledov: 201; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
2. Vloga krožnega gospodarstva pri oblikovanju trajnostnih nakupnih navad in zmanjševanju odpadkovMatjaž Repar, 2025, diplomsko delo Opis: Sodobna družba se zaradi intenzivne industrializacije, stalne gospodarske rasti in demografskega pritiska sooča z naraščajočo porabo virov, emisijami toplogrednih plinov in množico odpadkov, kar ogroža okoljsko in ekonomsko stabilnost. Linearni model »vzemi, porabi, zavrzi« postaja nevzdržen, zato se uveljavlja krožno gospodarstvo, ki temelji na zmanjšanju porabe surovin, podaljševanju življenjske dobe izdelkov, popravilu, recikliranju in vračanju materialov v obtok. Krožno gospodarstvo zahteva sistemsko spremembo celotnih proizvodnih in potrošniških verig in aktivno vlogo potrošnikov.
V diplomski nalogi proučujemo, ali ozaveščenost o krožnem gospodarstvu vpliva na nakupne odločitve in posledično na količino odpadkov. V ospredju so trajnostne nakupne navade kot stična točka med ponudniki in potrošnikom ter razkorak med deklariranim prepričanjem in dejanskim vedenjem. Empirični del temelji na anketi med prebivalci Jugovzhodne Slovenije. Vprašalnik, ki je oblikovan po pregledani literaturi, meri stopnjo znanja, pogostost trajnostnih praks, zaznani vpliv na okolje ter ovire za trajnostno ravnanje. Analiza zbranih podatkov služi kot osnova za priporočila, s katerimi bi lahko učinkoviteje spodbudili trajnostno potrošnjo in podprli prehod v krožno gospodarstvo. Raziskava tako ponuja vpogled v trenutno stanje potrošniških vzorcev ter usmeritve za prihodnje ukrepe na področju trajnostnega vedenja. Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost o krožnem gospodarstvu med anketiranci razmeroma nizka. Le majhen delež posameznikov je poročal, da dobro pozna koncept in njegove prednosti, medtem ko je več kot polovica priznala pomanjkljivo poznavanje načel krožnosti. Čeprav večina anketirancev izkazuje pozitiven odnos do trajnosti, se ta ozaveščenost izrazito ne odraža v njihovem dejanskem nakupnem vedenju, kar potrjuje izsledke pregledane literature o razkoraku med namero in dejanji.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, trajnostna potrošnja, trajnostne nakupne navade, zmanjševanje odpadkov, okoljska ozaveščenost.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 279; Prenosov: 24
Celotno besedilo (3,12 MB) |
3. |
4. Navade potrošnikov in njihovo spreminjanjeNataša Štefanič, 2024, ni določena Opis: Navade podzavestno ustvarimo, ker brez pretiranega razmišljanja izvajamo dejanja, ki jih je treba opraviti. Razumevanje navad potrošnikov pa pomaga tržnikom prepoznati nove priložnosti oziroma ustvariti izdelke in storitve, ki bolje izpolnjujejo potrebe in želje potrošnikov – zaradi njihovega zadovoljstva pa se seveda povečuje tudi prodaja.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo preučili osnovne pojme, kot so potrošnik in vedenje potrošnikov, ter predstavili nakupni proces potrošnikov, glavne vplive na nakupno vedenje, vrste potrošnikov ter pojasnili, kako se navade potrošnikov spreminjajo glede na spremenjene gospodarske razmere. V empiričnem delu smo se osredotočili na razvoj spletnega nakupovanja ter na navade sodobnih potrošnikov na spletu, še posebej med epidemijo covida-19. Skozi empirični del smo ugotovili spreminjanje navad potrošnikov na spletu. Pri tem smo še posebej proučevali, kako nakupujejo potrošniki glede na spol, starost, izobrazbo in kraj, kjer živijo, ter kako se spreminjajo prihodki trgovine na drobno po pošti ali po spletu glede na preučevano obdobje. Na osnovi proučevanih podatkov smo ugotovili povezavo med obsegom spletnega nakupovanja in višino BDP na prebivalca ter ugotovili, da slovenski nakupovalci v primerjavi z nakupovalci EU v povprečju manj nakupujejo preko spleta. Spoznali smo tudi, da se navade spreminjajo zaradi kriznih razmer pa tudi zaradi tehnološkega napredka.
Ključne besede: nakupni proces, potrošnik, navade potrošnikov, odločanje potrošnikov, spletno nakupovanje
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2024; Ogledov: 1555; Prenosov: 43
Celotno besedilo (872,50 KB) |
5. SPREMEMBA SPLETNIH NAKUPOVALNIH NAVAD PO PANDEMIJIRomana Veselič, 2024, ni določena Opis: Spletno nakupovanje je način nakupovanja iz domačega naslonjača preko spletnega brskalnika. Najvišja rast te oblike nakupovanja je nastala kot poledica pandemije, saj smo bili potrošniki zaradi okoliščin prisiljeni v spletno nakupovanje zaradi številnih omejitev. Vsekakor je pandemija pripomogla k razcvetu digitalizacije, saj ni bilo druge izbire. Potrošniki praktično čez noč nismo smeli v trgovine. Človeške lastnosti vplivajo na naše življenje v celoti in posledično na naše odločitve. V magistrski nalogi se bomo osredotočili na štiri osebnostne lastnosti, in sicer optimizem, samopodobo, osebno zadovoljstvo in introvertiranost. Vsaka od teh lastnosti se drugače odraža v realnem življenju in vsaka od teh lastnosti ima vpliv na naše nakupovalne vzorce.
Optimisti so ljudje vedre narave, vedno pozitivno naravnani, ni jih strah tveganja. Ljudje z visoko samopodobo kupujejo izdelke, ki se ujemajo z njihovim imidžem. Že v osnovi so ti izdelki prestižnejši in boljši, saj se to sklada z njihovim mnenjem o sebi. Ne odlašajo z nakupi in so drznejši pri odločitvah. Posamezniki, ki so zadovoljni z življenjem na splošno, imajo povišane emocije v pozitivno smer. Po navadi so takšni ljudje tudi finančno uspešnejši, zato se za spletni nakup z lahkoto odločijo in so drznejši pri svojih odločitvah. Za introvertirane osebnosti so spletni nakupi balzam za dušo.
V naši kvantitativni metodi ankete smo merili korelacijo. Raziskava je pokazala, da so navade spletnega nakupovanja zakoreninjene med potrošniki in so bistveno večje kot pred pandemijo, tudi na urbanih območjih. Eskalirala pa so tudi socialna omrežja in povečala se je moč vplivnežev. Tukaj pa osebnostne lastnosti človeka pridejo do izraza. Raziskava kaže, da vplivnež ženske prej prepriča v nakup. Splošno zadovoljstvo z življenjem je povezano s hitrejšo odločitvijo spletnega nakupa, medtem ko optimizem, introvertiranost in samopodoba nimajo povezave z nakupovalno odločitvijo.
Ključne besede: : pandemija, nakupovalne navade, splet, fizične trgovine, osebnostne lastnosti, vpliv socialnih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2024; Ogledov: 1318; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,99 MB) |
6. Trženje v podjetju Anni računalniška oprema, d.o.o.Patricia Šutar, 2024, ni določena Opis: Trženje je pomemben del dejavnosti podjetja. To vključuje celoten proces, ki podjetju pomaga s prepoznavo na trgu, pridobivanjem kupcev in tudi prodajo izdelkov ali storitev. Na ta način je podjetju dana možnost, da predstavi tako sebe kot tudi svoje izdelke in storitve z namenom uresničevanja želj kupcev. Trženje obsega več sestavin, od raziskovanja porabnika, z namenom pridobivanja informacij, kaj trg potrebuje, do tržnih raziskav, segmentiranja in pozicioniranja ter trženjskega spleta. Podjetje, ki se bo na trgu predstavilo boljše kot konkurenčno, bo imelo nato lahko tudi večjo prepoznavnost in s tem tudi večji vpliv na ljudi. Pravilen pristop tako pomaga podjetju pri rasti in tudi dobičkonosnosti, ki jo za svoj obstoj potrebuje. Namen diplomske naloge je analizirati trženje podjetja Anni in prepoznati možne izboljšave na tem področju. Rezultati kažejo, da je trženje podjetja Anni dobro, vendar se ga lahko še izboljša, npr. z večjo aktivnostjo na družbenih omrežjih. Poglobljeni intervju s predstavnikom oddelka trženja podjetja Anni je pokazal, da se zaposleni ukvarjajo s ključnimi sestavinami za izboljševanje trženja, saj redno analizirajo trg, ocenjujejo konkurenco, rešujejo probleme pri tržnih raziskavah, iščejo prave izdelke za svojo ciljno skupino in posvečajo veliko časa tržnemu komuniciranju.
Ključne besede: trženje v podjetju, analiza trženja, prepoznava podjetja, nakupne navade, učinkovitost promocije
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2024; Ogledov: 1932; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,83 MB) |
7. Mladi kot potrošniki v času epidemije covida-19Martina Iskra, 2024, ni določena Opis: Četudi so spremembe edina stalnica v življenju, si nismo znali pojasniti, da se lahko zgodi sprememba, ki ohromi ves svet. Nenadoma se je vse ustavilo. Življenja kot smo ga poznali, ni bilo več. Pojavil se je covid-19.
Da bi se uspešno spopadli z virusom, so bili tako v Sloveniji kot tudi po svetu uvedeni številni ukrepi, ki so se prilagajali na epidemiološko situacijo v državi in širši regiji. Imeli smo dostop le do storitev, s katerimi je bila zagotovljena preskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Vse ostale, ki sicer niso življenjskega pomena, imajo pa veliko in pomembno vlogo v našem življenju, pa so bile ukinjene. Gre za možnosti, s katerimi si povečujemo kakovost življenja, in šele takrat, ko te storitve niso bile več dosegljive, smo opazili, da jih dejansko pogrešamo. K tem lahko uvrščamo osebne, razvedrilne, športne in druge storitve.
Ne glede na vse omejitve smo ugotovili, da smo ljudje zelo prilagodljivi, saj smo se težavam hitro prilagodili, vsak na svoj način, pri tem pa pridobili nove navade, vedenja in rutine. Vse navedeno so tudi rezultati naše raziskave.
Ključne besede: covid-19, potrošniki, storitev, izdelek, nakupne navade
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2024; Ogledov: 1519; Prenosov: 36
Celotno besedilo (4,24 MB) |
8. Pristopi pozicioniranja trajnostnih znamk na primeru športne obutve za prosti časMarko Damjanović, 2024, diplomsko delo Opis: Obutvena industrija spada med področja, ki imajo zaradi svoje proizvodnje in uporabe precej velik negativen vpliv na okolje. Negativne vplive pripisujemo tako proizvajalcem, ki v večini proizvajajo v nerazvitih državah tretjega sveta, kot tudi potrošnikom. Ti v veliki meri še zmeraj v ospredje postavljajo svoje kratkoročno zadovoljevanje potreb pred dolgoročni in trajnostni razvoj družbe ter okolja. Kot rešitev se na strani ponudnikov pojavljajo nova podjetja, ki v središče svojega delovanja postavljajo trajnost. Tovrstna podjetja se zaradi potrošnikov, ki odločitve sprejemajo bolj na podlagi konvencionalnih lastnosti obutve, srečujejo s težavo pozicioniranja svojih izdelkov na trg za širši segment potrošnikov. V diplomskem delu iščemo odgovore na vprašanja, ali so trajnostne lastnosti športne obutve velika dodana vrednost proizvoda in ali prispevajo k percepciji kakovosti izdelka. Raziščemo področja športne obutve za prosti čas, trajnostne ponudbe znotraj obutvene industrije, nakupnih navad in vedenja potrošnikov ter strategije pozicioniranja trajnostnih znamk. Ugotovimo, da je za tovrstne ponudnike izjemnega pomena izpostaviti konvencionalne lastnosti (kakovost materialov in udobje), poleg tega pa enakovredno izpostaviti tiste trajnostne lastnosti, ki so razumljive širši populaciji (reciklirani materiali in pravično plačilo).
Ključne besede: Športna obutev za prosti čas, trajnostna obutev, nakupne navade, trajnostno trženje, strategija pozicioniranja.
Objavljeno v ReVIS: 21.02.2024; Ogledov: 1739; Prenosov: 31
Celotno besedilo (5,04 MB) |
9. |
10. |
