1. Civilna odgovornost v primeru nesreče na smučišču : magistrsko deloZoja Pust, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje vprašanje civilne odgovornosti v primeru nesreče na smučišču kot poseben del odškodninskega prava. V okviru tega vprašanja se osredotočimo na presojo dolžne skrbnosti, vzročne zveze in razmejitve odgovornosti med smučarji in upravljavci smučišč. Namen dela je izpostaviti temeljne značilnosti civilne odgovornosti, sistematično preučiti veljavni pravni okvir v Sloveniji in primerjalno analizirati sodbe različnih evropskih smučarskih držav. Analiza sodb, tako slovenskih kot tudi drugih, bo prikazala pomembnost uporabe pravil FIS kot tudi samih nacionalnih zakonov kot orodij za reševanje takih vprašanj. V uvodnem delu utemeljimo aktualnost teme, sledi kratek teoretični pregled temeljev odškodninskega prava. Nato sledi jedro, ki ga predstavljajo primerjalne analize sodnih praks, ki prikazujejo previden pristop sodišč, in odgovarja na vprašanje, kako se nacionalno pravo in pravila FIS uporabljajo v praksi. Sodna praksa daje poudarek na individualno odgovornost smučarjev za hitrost oziroma nadzor nad njo, smer in pa prilagajanje razmeram na progi. Razlike se kažejo predvsem v pristopu pri presoji predvidljivosti nevarnosti in v obsegu dolžnosti upravljavcev. V zaključku predlagamo morebitne možnosti za izboljšavo zakonodaje in sodne prakse.
Ključne besede: civilna odgovornost, odškodninska odgovornost, smučanje, nesreča, nesreča na smučišču, varnost, pravila FIS
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 106; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (728,81 KB) |
2. Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti : magistrsko deloPia Anamarija Prešern, 2025, magistrsko delo Opis: Hiter razvoj avtomobilske industrije in posledični porast prometnih nesreč sta povzročila potrebo po celoviti kazenskopravni obravnavi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Posebno pozornost je treba nameniti statističnim podatkom o številu nesreč in njihovih najpogostejših vzrokih, kot so neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ter neupoštevanje cestnoprometnih predpisov. Poleg tega tehnološki napredek prinaša nove izzive, saj se sekundarno pravo EU vse bolj osredotoča na področje avtonomnih vozil, ki bodo v prihodnosti imela ključno vlogo v cestnem prometu. Namen magistrskega dela je raziskati, ali slovenska sodišča pri kaznivem dejanju iz 323. člena KZ-1 najpogosteje izrekajo pogojne obsodbe, ali protipravno ravnanje oškodovanca vpliva na kazensko odgovornost obdolženca ter ali EU aktivno sprejema sekundarno pravo za izboljšanje varnosti cestnega prometa, pri čemer ga Slovenija dosledno implementira v svoj pravni red. Cilj naloge je analizirati nacionalno zakonodajo, sodno prakso ter statistične podatke na nacionalni in evropski ravni, kot tudi pregled sekundarnega prava EU. Za dosego teh ciljev se bodo uporabile deskriptivna metoda za opis pravnih pojmov, komparativna metoda za primerjavo sodne prakse slovenskih sodišč od uveljavitve KZ-1 dalje ter metoda kompilacije za pregled relevantne literature. Nadalje bo opravljena analiza slovenske zakonodaje in sekundarnega prava EU, vključno z usmeritvami ter priporočili institucij EU in njihovim vplivom na slovenski pravni red. Pri tem bosta uporabljeni funkcionalna in namenska metoda, ki bosta prispevali k boljšemu razumevanju ciljev sprejetih norm. Razlaga zakonskega besedila bo temeljila na jezikovni in analitični metodi, medtem ko bo za preverjanje postavljenih hipotez uporabljena sintetična metoda.
Ključne besede: kaznivo dejanje, prometna nesreča, malomarnost, sodna praksa, varnost cestnega prometa, evropska zakonodaja, nacionalna zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 96; Prenosov: 1
Celotno besedilo (827,67 KB) |
3. |
4. |
5. Uvedba digitalne voznoredne knjižice na lokomotive Slovenskih železnic, d.o.o. : Diplomska nalogaJurij Salamon, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogo sem predstavil koncept vpeljave digitalne voznoredne knjižice v podjetju Slovenske železnice. Poenostavila bi upravljanje železniškega prometa in zagotovila strojevodji informacije o stanju na progi in morebitnih izrednih dogodkih v realnem času. Pri njeni vpeljavi bi v čim večji meri uporabili že razpoložljive tehnologije Slovenskih železnic, kot sta telekomunikacijsko omrežje GSM-R in sistem za komuniciranje in upravljanje v lokomotivah. Z vpeljavo digitalne voznoredne knjižice bi dodatno povečali varnost potnikov in tovora ter zmanjšali zamude in nenazadnje izboljšali pretok prometa in zmanjšali s tem povezane stroške.
Ključne besede: digitalna voznoredna knjižica, zamuda, nesreča, strojevodja, vlak
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2021; Ogledov: 2651; Prenosov: 142
Celotno besedilo (4,73 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
