Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv institucionalne ureditve in nevladnih organizacij na politično korupcijo
Štefan Šumah, 2025, ni določena

Opis: Korupcija je v družbi neke vrste stalnica, saj se pojavlja skozi vso zgodovino v različnih oblikah, vendar se je začela sistematično raziskovati šele v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih, prej je vladal do korupcije precej nevtralen odnos. Obstaja mnogo različnih pojavnih oblik korupcije, ki pa jih mnogi raziskovalci enačijo, sploh glede na to, kje se pojavlja. Korupcija ima tudi mnogo različnih učinkov, tako na gospodarstvo kot tudi na družbo širše, pri čemer pa je zanimivo, da imajo podobne vrste korupcije različne učinke glede na okolje, v katerem se prakticirajo, zato je v različnih okoljih tudi različen odnos do nje. Politična korupcija je ena od pojavnih oblik, ki pa je v svojem bistvu najbolj nevarna in najbolj škodljiva, saj se na njo vežejo vse ostale oblike korupcije, tako administrativna korupcija, korupcija v šolstvu, zdravstvu … Zgledi vlečejo. Na politično korupcijo statistično značilno vpliva institucional-na ureditev: višja kot je stopnja demokracije, manj je korupcije in obratno. Podobno velja tudi za gospodarsko svobodo; višja kot je stopnja gospodarske svobode, manj je korupcije in obratno. Seveda pa so med generatorji politične kulture tudi prevladujoča vera, zgodovinski razvoj, običaji in kultura. Vendar pa posameznih generatorjev ni nikoli mogoče obravnavati popolnoma ločeno, saj vedno delujejo v kombinaciji z drugimi. Na stopnjo politične korupcije do neke mere vplivajo tudi nevladne organizacije, vendar le v omejenem obsegu, in se jim prepogosto pripisuje v boju proti korupciji prevelik vpliv. Ne-vladne organizacije se lahko s politično korupcijo in z vsemi ostalimi vrstami korupcije na nivoju države učinkovito borijo le skupaj z vrhom države, seveda če za to obstaja politična volja. So pa lahko zelo učinkovite v boju proti korupciji na lokalnem nivoju. Vendar pa se je ponekod, tudi v Sloveniji, del nevladnih organizacij že izrodil in postajajo vse bolj neuraden podaljšek določenih strank oziroma strankarska trobila ali celo neke vrste »rjavih srajc« do-ločene politične opcije. Kako se spopasti s korupcijo? Tu ni enoznačnega odgovora. Nekaj, kar v eni državi povzroča negativne vplive, je mogoče v drugi državi generator gospodarstva, in nekaj, kar v boju proti korupciji deluje v eni državi ali v eni regiji, ne bo nujno uspešno tudi v drugi. Kar je ponekod dejanje korupcije, je mogoče nekje drugje, na geografsko gledano popolnoma drugem koncu sveta, izraz vljudnosti. Če je korupcija nekje samo orodje za pridobitev moči in vpliva, pa tudi navsezadnje širšega družbenega priznanja, je drugje sredstvo osnovnega preživetja, zato tudi splošnega recepta, kako se spopasti z korupcijo, ni.
Ključne besede: korupcija, politična korupcija, institucionalna ureditev, nevladne organizacije, generatorji korupcije, populizem
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2026; Ogledov: 125; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

2.
Financiranje nevladnih invalidskih organizacij: študija primera Društva Vita in Centra Korak
Tina Perko, 2026, ni določena

Opis: Nevladne organizacije (NVO) na področju invalidskega varstva v Sloveniji predstavljajo pomemben del sistema socialnih storitev, saj izvajajo programe v javnem interesu, ki so umeščeni v reguliran institucionalni okvir. Njihovo delovanje je v veliki meri odvisno od javnih in institucionalno pogojenih virov financiranja, kar odpira vprašanja stabilnosti, ranljivosti in dolgoročne vzdržnosti. Namen naloge je analizirati finančno strukturo in podporne mehanizme izbranih invalidskih nevladnih organizacij ter ugotoviti, kako institucionalni okvir in struktura financiranja vplivata na njihovo delovanje. Empirični del naloge temelji na primerjalni analizi Društva Vita in Centra Korak, Kranj v obdobju 2020–2024. Raziskava pokaže, da se Društvo Vita pretežno financira prek razpisno pogojenih javnih sredstev, kar omogoča vsebinsko prilagodljivost, hkrati pa povečuje negotovost pri dolgoročnem načrtovanju. Center Korak, Kranj pa deluje v okviru institucionalnega financiranja socialnovarstvenih storitev, kar zagotavlja večjo stabilnost in kontinuiteto izvajanja programov, vendar omejuje razvojno fleksibilnost zunaj normativno določenih okvirov. Analiza potrjuje, da finančna vzdržnost invalidskih nevladnih organizacij ni odvisna zgolj od notranje organizacijske učinkovitosti, temveč predvsem od njihove institucionalne umeščenosti, značilnosti javnofinančnih podpornih mehanizmov ter vloge lokalne podpore in socialnega kapitala. Dopolnilni lokalni viri in partnerstva ne nadomeščajo sistemskega financiranja, temveč delujejo kot nadgradnja obstoječim podpornim mehanizmom. Zaključek naloge poudarja, da enoten model financiranja ne more ustrezno nasloviti raznolikih potreb invalidskih nevladnih organizacij. Dolgoročna vzdržnost je rezultat uravnoteženja med stabilnostjo institucionalne podpore in prilagodljivostjo delovanja v lokalnem okolju, kar odpira prostor za nadaljnje razprave o razvoju diferenciranih podpornih pristopov v javnem interesu.
Ključne besede: nevladne organizacije, invalidsko varstvo, financiranje NVO, institucionalna podpora, finančna vzdržnost
Objavljeno v ReVIS: 18.04.2026; Ogledov: 411; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Fizioterapevti brez meja – potencial mednarodne nevladne organizacije na področju fizioterapije : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Fizioterapija
Lana Ritlop, 2025, magistrsko delo

Opis: Humanitarne nevladne organizacije imajo ključno vlogo pri zagotavljanju zdravstvenih storitev v okoljih z omejenimi viri, kjer dostop do rehabilitacije pogosto ni mogoč. Zavod Fizioterapevti brez meja je slovenska humanitarna organizacija, ki nudi fizioterapevtske storitve na terenu v različnih državah. Namen raziskave je bil ovrednotiti prispevek takšne organizacije k dostopu do fizioterapije in kakovosti življenja uporabnikov na območju Mbeye v Tanzaniji. Uporabljen je bil kombiniran raziskovalni pristop, ki je vključeval analizo literature, študijo primera in anketno raziskavo med pacienti, ki so prejeli fizioterapevtsko obravnavo na domu v okviru humanitarnega projekta. Vprašalnik, prilagojen posebnostim dela na terenu, je temeljil na standardiziranem orodju za merjenje zadovoljstva pacientov. Analiza je pokazala visoko stopnjo zadovoljstva pacientov, ki so kot najpomembnejše prednosti izpostavili dostopnost storitev, individualiziran pristop in strokovno usposobljenost fizioterapevtov. Izzivi, ki so se pojavili pri izvajanju storitev, so vključevali omejene materialne vire, kulturne razlike in logistične ovire. Študija primera je poudarila pomen interdisciplinarnega sodelovanja ter prilagodljivih modelov dela. Rezultati potrjujejo, da delo Zavoda Fizioterapevti brez meja pomembno prispeva k izboljšanju dostopa do fizioterapevtskih storitev v okoljih z omejenimi viri. Ugotovitve ponujajo smernice za razvoj trajnostnih intervencij, izboljšanje organizacijskih modelov ter oblikovanje programov usposabljanja, prilagojenih delovanju v takšnih okoljih.
Ključne besede: fizioterapija, humanitarne nevladne organizacije, rehabilitacija, kakovost življenja, zdravstveni sistemi
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2025; Ogledov: 1038; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

4.
5.
Odgovorno delov[!]nje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja : Odgovorno delovanje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja
Erna Toromanović-Sendić, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali odgovorno delovanje mladih v odnosu do varovanja okolja. Odgovornost je individualno ravnanje, pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš. V nalogi smo preučili, kako mladi razumejo odgovorno delovanje in v kolikšni meri so dejansko aktivni, ter kako sami delujejo v smeri ohranjanja in varovanja okolja. Pri tem smo se osredotočili predvsem na mlade, ki so aktivno sodelovali v okoljskem projektu »Youth action for rural water protection« pri nevladni organizaciji Mensch Raum Land, kar nam je omogočilo prepoznavo dobrih praks. V raziskavi smo opravili poglobljen intervju s desetimi intervjuvanci (udeleženci projekta »Youth action for rural water protection«). Glavni rezultati in ugotovitve naše diplomske naloge so, da se mladi v splošni populaciji zavedajo okoljskih problemov, vendar se manj vključujejo v nevladne okoljske projekte. Iz naše raziskave smo ugotovili tudi, da se o tem v izobraževalnih ustanovah ne naučijo dovolj. Prav tako smo opazili, da mladi, ki aktivno delujejo preko nevladnih organizacij ter tako sodelujejo v različnih projektih za varstvo okolja in trajnostni razvoj, predstavljajo zgled dobre prakse. Na podlagi izvedenih intervjujev smo ugotovili, da so projekti nevladnih organizacij večinoma uspešni, čeprav se včasih srečujejo z različnimi težavami, ki otežujejo izvedbo projektov. To so: šibka finančna sposobnost, slab odziv mladih na projekte ali celo šibka organizacija in struktura projekta, prešibek odziv in podpora oblasti. Na samem koncu diplomske naloge smo dodali predloge za možne izboljšave, kot so: v vzgojno-izobraževalnih ustanovah več delati na ozaveščanju otrok, jih vključiti v reševanje okoljskih problemov; predstaviti projekte nevladnih organizacij na fakultetah in na ta način omogočiti mladim sodelovanje v mednarodnih okoljskih projektih; vzpostaviti boljše sodelovanje z lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi in verskimi ustanovami; izboljšati promocijo nevladnih projektov na spletu in na družbenih omrežjih, saj je to glavni kanal informiranja za vse generacije.
Ključne besede: odgovornost, mladi, okolje, projekti, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 2099; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

6.
7.
Skupna okoljska politika Evropske unije : analiza odnosov med akterji na primeru ravnanja z odpadki
Tajda Koncut, 2011, diplomsko delo

Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov. Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven, posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih poslale v parlamentarno obravnavo.
Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 8642; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (994,83 KB)

8.
9.
Sodelovanje javnosti pri varstvu okolja : primer fracking v Pomurju
Hana Splichal, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni načini, kako lahko javnost sodeluje pri varstvu okolja, vloga, ki jo imajo pri tem nevladne organizacije, ter študija primera frackinga v Pomurju. Glavni namen diplomskega dela je analiza pravnih virov, ki določajo pogoje za sodelovanje javnosti pri izdajanju okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, splošen pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj, ugotovitev morebitnih posebnosti ter njihova pravna ureditev v Sloveniji. Posebna pozornost je posvečena delom nove protikoronske zakonodaje, kjer se ta dotika pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih postopkih. Prav tako je analizirana sprememba v zakonu o ohranjanju narave glede pogojev za delovanje nevladnih prganizacij v javnem interesu. Diplomsko delo poskuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali je javnost dovolj vključena in upoštevana v postopkih varstva okolja. Seveda na to raziskovalno vprašanje ni enoznačnega odgovora, saj so v zakonih vse potrebne predpostavke za vključevanje javnosti ter za dostopnost informacij, vendar v praksi velikokrat niso upoštevane, še večkrat pa javnost teh možnosti niti ne izkoristi.
Ključne besede: nevladne organizacije, sodelovanje javnosti, varstvo okolja, okoljska ozaveščenost, fracking
Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 3644; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (634,96 KB)

10.
Značilnosti vodenja nevladnih organizacij : magistrska naloga
Tanja Horjak, 2019, magistrsko delo

Ključne besede: nevladne organizacije, NVO, vodenje, zaposlovanje, viri financiranja, trajnost NVO
Objavljeno v ReVIS: 18.11.2019; Ogledov: 5048; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh