Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretično izhodišče: Parkinsonova bolezen (PB) je kronična progresivna nevrodegenerativna motnja, katere natančnega vzroka še ne poznamo. Za bolezen je značilno pomanjkanje dopaminergičnih nevronov v bazalnem delu ganglijev, kar vodi do številnih motoričnih in nemotoričnih simptomov. PB je neozdravljiva. Možno je le lajšanje simptomov s konzervativnimi in operativnimi metodami. Z razvojem tehnologije postaja robotsko podprt trening hoje (RAGT) inovativen pristop k izboljševanju motenj hoje in ravnotežja pri PB. Namen: Namen diplomskega dela je bil opraviti pregled literature in ugotoviti učinke RAGT na hojo in ravnotežje pri osebah s PB. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena kvalitativna metoda. Raziskava je bila izvedena s pregledom literature (PRISMA diagramom) strokovno-znanstvenih člankov, objavljenih v letih 2014–2024. Ti so bili poiskani v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed Central, PEDro, ResearchGate in Google Scholar. Rezultati: V pregled je bilo vključenih osem študij, ki smo jih izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Večina raziskav je poročala o pozitivnih učinkih RAGT na hitrost hoje, funkcionalno zmogljivost hoje pri vsakodnevnih aktivnostih, ravnotežje, premičnost in zmanjšanje »zamrznitvenih stanj« pri hoji pri osebah s PB. Na funkcionalno zmogljivost hoje ima pozitiven učinek tudi trening hoje na tekalni stezi (TT). Razprava: Študije so pokazale, da je RAGT učinkovita metoda za izboljšanje nekaterih parametrov hoje in ravnotežja. Pri izbiri RAGT je potrebno upoštevati posamezne potrebe bolnika in se posluževati kombiniranega pristopa pri izvedbi terapij. Potrebne bodo nadaljnje raziskave, ki bodo natančneje opredelile dolgoročni učinek in specifične cilje rehabilitacije z RAGT.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, nevrorehabilitacija, robot, trening hoje, ravnotežje
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 1232; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Cerebralna paraliza (CP) je statično oziroma psevdoprogresivno nevrološko stanje, ki prizadene otroke in je posledica poškodbe možganov, preden se možgani popolnoma razvijejo v prenatalnem ali zgodnjem postnatalnem obdobju. Obstajajo štiri glavne vrste CP, ki odražajo nenormalnosti v različnih delih možganov, njihova posledica pa so različni simptomi. Te vrste so spastična, diskinetična, ataktična in mešana CP. Zdravljenje CP vključuje fizioterapevtsko obravnavo in različne komplementarne terapije k standardni klinični terapiji. Glavni cilj fizioterapevtske obravnave je z uporabo sodobnih fizioterapevtskih metod in tehnik otroku omogočiti samostojno življenje z izboljšanjem njegovih funkcionalnih sposobnosti. Poglobljeno poznavanje razpoložljivih sodobnih metod in postopkov o rezultatih ocenjevanja cerebralne paralize nam pomaga pri rehabilitaciji otrok in doseganju boljših rezultatov. V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali so kombinirane fizioterapevtske terapije učinkovite pri izboljšanju gibljivosti otrok v primerjavi z eno samo tehniko rehabilitacije otrok s cerebralno paralizo. Kljub pomanjkljivi dostopni literaturi smo v diplomski nalogi s pregledom šestih raziskav preverili učinkovitost tako kombiniranih kot samostojnih metod fizioterapevtske rehabilitacije in prišli do ugotovitve, da uporaba kombiniranih sodobnih fizioterapevtskih metod rehabilitacije izboljšuje gibljivost pri otrocih s cerebralno paralizo. Oba pristopa pa navajata pozitivne rezultate pri fizioterapevtskem zdravljenju otrok s CP. Cerebralna paraliza je zelo občutljiva in spreminjajoča bolezen, ki vsakega posameznika prizadene na različen način. Ker poznamo več oblik cerebralne paralize, je za vsako stanje bolezni potrebna izbira primerne metode zdravljenja in postavitev realnih ciljev, kar bo povečalo uspešnost fizioterapije. Z uporabo kombiniranih fizioterapevtskih metod in tehnik rehabilitacije lahko otroku omogočimo izboljšanje funkcionalnih sposobnosti in samostojnejše življenje.
Ključne besede: cerebralna paraliza, sodobne terapije, fizioterapija, rehabilitacija otrok, nevrorehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 06.04.2023; Ogledov: 3763; Prenosov: 179
Celotno besedilo (612,25 KB)

Opis: Bolezni in poškodbe živčevja so velik izziv zdravstvenega varstva v 21. stoletju. Številne bolezni in poškodbe povzročajo trajne motnje na vseh ravneh bolnikovega življenja. Pomemben del medicinske obravnave bolnikov je nevrorehabilitacija, ki jo odlikuje z znanstvenimi raziskavami podprta praksa. Sodobne metode zaznamujejo celosten pristop k načrtovanju in uresničevanju rehabilitacije s sodelovanjem več strokovnjakov iz različnih disciplin, pri čemer ima bolnik osrednje mesto in kjer člani tima med seboj redno komunicirajo, se skupaj izobražujejo in si izmenjujejo informacije o bolnikovem stanju. Delo poteka koordinirano v določenem časovnem okviru. Z dobro zastavljenimi dosegljivimi cilji lahko vplivajo na boljši izid rehabilitacije, krajši čas bolnišničnega bivanja in posledično tudi na zmanjšanje stroškov zdravljenja. Pomemben član MDT je tudi fizioterapevt, ki s svojimi sposobnostmi in strokovnostjo prispeva k optimalnemu procesu rehabilitacije nevrološkega bolnika. Menimo, da sta za področje nevrorehabilitacije zaradi večplastnosti izzivov zelo pomembna nadaljnje razvijanje in proučevanje možnih pristopov in sodelovanje več strokovnjakov v usklajenem MDT, v katerem ima tudi fizioterapevt pomembno vlogo in lahko vpliva na kakovost bolnikovega življenja.
Ključne besede: Nevrološki bolniki, nevrorehabilitacija, multidisciplinarni pristop, vloga fizioterapevta v timu.
Objavljeno v ReVIS: 07.05.2021; Ogledov: 4071; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,06 MB)