1. Intraosalni pristop pri vitalno ogroženemu bolnikuUrša Grandovec, 2026, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Intraosalni pristop je hitra in učinkovita metoda zagotavljanja »žilnega« pristopa pri kritično bolnih, ko je vzpostavitev intravenoznega pristopa otežena ali nemogoča. Uporablja se predvsem v nujnih situacijah, kot so srčni zastoj, huda oblika šoka ali poškodba, ker omogoča hitro dajanje tekočin in zdravil. Namen raziskave je preučiti poznavanje intraosalnega pristopa pri vitalno ogroženem bolniku med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, raziskati pogostost tega pristopa v nujni medicinski pomoči, ugotoviti najpogosteje izbrana mesta in pripomočke za intraosalni pristop, prepoznati zaplete in izzive intraosalnega pristopa na terenu in definirati vlogo zaposlenih pri njem.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Glede na cilje smo sestavili predlogo za intervju, ki je bila sestavljena iz dveh delov in je vsebovala 20 vprašanj. Prvi del se je nanašal na sociodemografske podatke intervjuvancev (spol, starost, delovna doba, izobrazba), drugi del pa na vprašanja, povezana s poznavanjem in uporabo intraosalnega pristopa, poznavanjem rokovanja z intraosalnimi pripomočki in najpogosteje izbranih mest, izzivov in zapletov ter vlogo zaposlenih pri uporabi intraosalnega pristopa v nujni medicinski pomoči. V raziskavo smo zajeli namenski vzorec 6 diplomiranih zdravstvenikov, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj v nujni medicinski pomoči in izkušnje z uporabo intraosalnega pristopa.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da zaposleni v nujni medicinski pomoči intraosalni pristop najpogosteje uporabijo pri reanimaciji in kadar ni mogoče vzpostaviti intravenskega pristopa. Potrebno znanje pridobivajo iz dela, izobraževanj, simulacij in samostojnega učenja. Kot glavni pripomoček uporabljajo EZ-IO, ki ga opisujejo kot hitrega, enostavnega in zanesljivega. Pri odraslih najpogosteje izberejo proksimalni humerus, pri otrocih pa proksimalno tibijo. Niso se še srečali z zapleti ali situacijami, ko intraosalni pristop ne bi bil primeren zaradi bolnika ali okoliščin, opozarjajo pa na nevarnost neustreznega poznavanja anatomije, postopkov, zapletov, nastanek kompartment sindroma in ekstravazacije. Odločitev za intraosalni pristop je samostojna; intravenski pristop ostaja prva izbira, medtem ko je intraosalni alternativa pri smrtno nevarnih stanjih. Udeleženci raziskave poudarjajo, da morajo biti zaposleni v nujni medicinski pomoči glede tega dobro usposobljeni in pripravljeni, ker je lahko intraosalni pristop v nujnih primerih, kjer šteje vsaka minuta, edina možnost.
Razprava: Pri prvem raziskovalnem vprašanju ugotavljamo, da zaposleni v nujni medicinski pomoči dobro do zelo dobro poznajo intraosalni pristop; znanje pridobivajo z izobraževanjem, simulacijami, študijem, prakso in dodatnim samostojnim učenjem. Redno vadijo tudi manj pogoste postopke, kar jim omogoča hitrejše in varnejše ukrepanje v nujnih situacijah. Pri drugem raziskovalnem vprašanju se je pokazalo, da je uporaba intraosalnega pristopa v praksi redka, vendar ga udeleženci raziskave izvajajo v trenutkih, ko je ogroženo bolnikovo življenje in vzpostavitev intravenskega pristopa ni mogoča. Kot najpogostejše primere uporabe udeleženci navajajo reanimacijo, hude oblike šoka in politravmo. V okviru tretjega raziskovalnega vprašanja so udeleženci navedli, da se pri odraslih za pristop najpogosteje uporabi proksimalni humerus, pri otrocih pa proksimalna tibija, saj sta mesti dobro dostopni in varni. Kot pripomoček za izvedbo intraosalnega pristopa enotno navajajo pripomoček EZ-IO, ki omogoča natančno in hitro namestitev, medtem ko en udeleženec raziskave pripomoček BIG navaja kot manj natančnega zaradi »izstrelitvenega« mehanizma. Pri četrtem raziskovalnem vprašanju udeleženci ne poročajo o zapletih, kot največje nevarnosti pa navajajo neustrezno poznavanje anatomije, nepravilno izbira mesta, nepoznavanje postopka in sestave intraosalnega pripomočka, kompartment sindrom, namestitev na poškodovanem delu telesa in ekstravazacijo. Pri petem raziskovalnem vprašanju se je izkazalo, da je osebje nujne medicinske pomoči pri odločitvi za intraosalni pristop avtonomno. Znanje in usposobljenost sta nujno potrebna, saj lahko ostane ta pristop v primerih, ko ni mogoče vzpostaviti intravenskega pristopa, edina možnost. Intraosalni pristop tako ostaja druga izbira.
Ključne besede: intraosalni pristop, intravenozni pristop, nujna medicinska pomoč, kritično bolni
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 36; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. Vloga zdravstvenega dispečerja pri nenačrtovanem porodu na domuKatja Avguštin, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Nenačrtovani porodi zunaj zdravstvenih ustanov so redek, a pomemben pojav, ki predstavlja velik izziv za sisteme nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dispečer je v teh primerih pogosto prvi strokovni stik porodnice z zdravstvenim sistemom. Njegova sposobnost pravilne ocene stanja, ustrezne komunikacije in podajanja jasnih navodil lahko odločilno vpliva na varnost matere in novorojenca. Namen diplomskega dela je preučiti vlogo zdravstvenega dispečerja pri vodenju nenačrtovanih porodov na domu, s poudarkom na komunikaciji, triaži in uporabi standardiziranih protokolov. Cilji dela so prepoznati ključne dejavnike uspešnega vodenja porodov, izpostaviti pomen strokovne in psihološke podpore dispečerjem ter oblikovati priporočila za izboljšanje prakse.
Metoda: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature v obdobju 2019 –2025. Pregledane so bile znanstvene baze Medline, SpringerLink, Cobiss, PubMed in Google Scholar. Vključeni so bili empirični in pregledni članki v angleškem jeziku, ki obravnavajo vlogo zdravstvenega dispečerja pri nenačrtovanem porodu, komunikacijo s porodnico, uporabo triažnih sistemov in psihološke vidike dela zdravstvenih dispečerjev.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da zdravstveni dispečerji pri vodenju nenačrtovanih porodov ključno vplivajo na izid dogodka. Ključni dejavniki uspešnega vodenja so strukturirana komunikacija, uporaba standardiziranih protokolov (npr. Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč), pravočasno prepoznavanje zapletov in psihološka stabilnost zdravstvenega dispečerja. Raziskave poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju, rednih simulacijah in uporabi videopovezav za učinkovitejše usmerjanje porodnic.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da je delo zdravstvenih dispečerjev v takih primerih izjemno zahtevno in čustveno obremenjujoče, zato je nujna vzpostavitev programov za strokovno in psihološko podporo. Uvedba nadgrajenih protokolov, ki vključujejo porodniške scenarije, ter uporaba novih tehnologij (npr. videokomunikacija) lahko pomembno izboljšata varnost in kakovost oskrbe porodnic ter novorojencev.
Ključne besede: Zdravstveni dispečer, nenačrtovan porod, komunikacija, triaža, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2025; Ogledov: 393; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1010,33 KB) |
3. Analiza protokolov nujne medicinske pomoči pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidomAna Smolnikar, 2025, diplomsko delo Opis: Ogljikov monoksid je nevaren plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju ogljikovih snovi. Njegova lastnost je, da se hitro veže na hemoglobin in izpodriva kisik, kar lahko povzroči hipoksijo in življenjsko nevarne zaplete. V Sloveniji se zastrupitve s ogljikovim monoksidom pogosto pojavljajo v gospodinjstvih zaradi nepravilnega vzdrževanja ogrevalnih naprav in dimnikov. Zaposleni v nujni medicinski pomoči morajo prepoznati znake zastrupitve in hitro ter učinkovito ukrepati, saj je pravočasno zdravljenje ključno za preprečevanje resnih posledic. Namen diplomske naloge je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Domžale pri obravnavi zastrupitev z ogljikovim monoksidom ter ugotoviti pogostost in uspešnost ukrepanja ter značilnosti primerov v obdobju od 2019 do 2023.
Ključne besede: ogljikov monoksid, zastrupitev, nujna medicinska pomoč, protokoli, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,24 MB) |
4. Vloga in etična dilema zdravstvenega dispečerja pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanjaPrimož Lovrek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Etične dileme zdravstvenih dispečerjev pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanja so predvsem hitro odločanje s pomanjkljivimi informacijami, konflikt med pravico do življenja in pravico do dostojanstvene smrti ter tudi prepoznavanje trenutka, ko oživljanje postane nesmiselno. Pri tem imajo pomembno vlogo komunikacijske veščine, odgovornost in uporaba protokolov s strani zdravstvenih dispečerjev. Namen raziskave je raziskati etične dileme zdravstvenih dispečerjev pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanja.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 15 vprašanj. Vzorec je bil namenski. Anketiranje je potekalo v septembru 2025 prek spletne aplikacije 1ka. Podatki so bili obdelani in prikazani s programom Microsoft Excel.
Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da ima velika večina zdravstvenih dispečerjev neposredne izkušnje s telefonsko podprtim oživljanjem (97 %). Anketiranci so poudarili, da se njihove izkušnje razlikujejo glede na sposobnosti očividcev in okoliščine dogodka. Ključne komunikacijske veščine so umirjen ton in pomiritev klicatelja (44 %), jasnost navodil (26 %) in aktivno poslušanje (20 %). Velika večina zdravstvenih dispečerjev (87 %) izraža potrebo po dodatnih treningih komunikacijskih veščin. Etične dileme se najpogosteje pojavljajo pri odločanju ob nepopolnih informacijah (94 %), ob nasprotovanju svojcev (20 %) in pri presoji, kdaj oživljanje ni več smiselno (45 %). Protokoli so v pomoč, a ne vedno zadostni, kar je skupno navedlo 62 % anketirancev.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da so zdravstveni dispečerji pomembni akterji pri prepoznavanju srčnega zastoja in uspešnosti telefonsko podprtega oživljanja. Njihove komunikacijske veščine vplivajo na zmanjšanje panike in boljše sodelovanje laikov, hkrati pa se pogosto soočajo z etično zahtevnimi odločitvami, kjer protokoli ne nudijo vedno jasnih rešitev. Potrebni so dodatna usposabljanja, razvoj jasnejših protokolov in sistemska psihološka podpora.
Ključne besede: zdravstveni dispečer, telefonsko podprto oživljanje, etične dileme, nujna medicinska pomoč, protokol.
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 394; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,13 MB) |
5. UČINKOVITOST DELA PRVIH POSREDOVALCEV V SISTEMU NUJNE MEDICINSKE POMOČIUrban Korenč, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prvi posredovalci so pomemben del sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji, še posebej v krajih, ki so od najbližje enote nujne medicinske pomoči bolj oddaljeni. Pri bolnikih, ki so življenjsko ogroženi, je hitra pomoč ključna za preživetje. Namen raziskave je analizirati delo prvih posredovalcev. Cilj raziskave je raziskati učinkovitost dela prvih posredovalcev v sistemu nujne medicinske pomoči.
Metode: Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Primarne podatke smo pridobili z analizo standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Postojna. Analizirali smo naslednje protokole: Sprejem nujnih intervencij, Protokol nujne intervencije in Protokol predbolnišničnega oživljanja. Uporabili smo vse protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2024.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so na območju Zdravstvenega doma Postojna v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2024 med vsemi intervencijami enote nujne medicinske pomoči (n = 5207) prvi posredovalci posredovali v 116 primerih. Največkrat so prvi posredovalci posredovali zaradi bolezenskih stanj (78 %), in sicer v 41 % zaradi nezavesti bolnika in odpovedi dihanja (36 %). V 35 % je bilo oživljanje bolnika tudi zaradi posredovanja prvih posredovalcev uspešno. V 96 % intervencij so prvi posredovalci prispeli na kraj dogodka pred ekipo nujne medicinske pomoči. Povprečen dostopni čas ekipe nujne medicinske pomoči Postojna na kraj je znašal 13 minut, medtem ko se dostopni čas prvih posredovalcev ne beleži.
Razprava: Organiziran sistem prvih posredovalcev je ključ do skrajšanja dostopnih časov organizirane oblike pomoči bolnikom, ki lahko nudijo hitro in učinkovito pomoč v nujnih, življenjsko ogrožajočih stanjih. Tak sistem je ključen za preživetje in kasneje kakovostno življenje po odpustu iz bolnišnice. Prvi posredovalci so tisti, ki so lahko že nekaj minut po nastanku dogodka na kraju in nudijo neodložljive ukrepe do prihoda ekip nujne medicinske pomoči. Za delovanje sistema prvih posredovalcev je potreben majhen finančni vložek, ki daje dobre rezultate pri reševanju življenj.
Ključne besede: prvi posredovalci, nujna medicinska pomoč, oživljanje, preživetje, avtomatski eksterni defibrilator.
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2025; Ogledov: 806; Prenosov: 18
Celotno besedilo (714,37 KB) |
6. Dejavniki, ki vplivajo na učinkovito komunikacijo med medicinskimi sestrami in zdravniki v nujni medicinski pomoči : pregled literatureNik Gal Gornik, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Dobri medsebojni odnosi ter učinkovita komunikacija predstavljata temelj dobrega dela med člani tima, kar posledično vpliva tudi na višjo stopnjo dobrobiti pacienta ter varno in kakovostno obravnavo. Za dobro medsebojno razumevanje je pomembno poznavanje različnih dejavnikov, kot sta na primer učinkovitost prenosa in dobra interpretacija informacij ter reševanje konfliktov. Glavni namen diplomskega dela je raziskati informacije o tem, kako različni dejavniki vplivajo na učinkovito komunikacijo med medicinskimi sestrami in zdravniki v nujni medicinski pomoči. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Zajema pregled literature, pri kateri bomo uporabili diagram PRISMA. Pri iskanju podatkov smo uporabili različne podatkovne baze, katerih analiza je vključevala uporabo ključnih besed ter vključevalne in izključitvene kriterije. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Za zagotavljanje optimalne oskrbe bolnikov in uspešnega zdravljenja je ključna učinkovita komunikacija. Takšna komunikacija izboljšuje sodelovanje pri oskrbi bolnikov ter zmanjšuje tveganja, kot so na primer napake pri zdravljenju ali napačna interpretacija informacij. Kljub temu na učinkovito komunikacijo vpliva veliko različnih dejavnikov, ki bi se jih zdravstveni delavci morali zavedati, da bi lahko reševali morebitne težave in se učinkovito soočali s komunikacijskimi napakami. Razprava: Učinkovita komunikacija je pomembna v stresnih in oteženih okoljih kot je to NMP. Da bi zagotovili varnost in najboljšo oskrbo bolnikov, bi morali člani tima med seboj komunicirati na pravilen način in se zavedati dejavnikov, ki vplivajo na takšno komunikacijo. Z različnimi sporazumevalnimi strategijami bi lahko v celoti ali vsaj deloma preprečili morebitne težave in se izognili negativnim posledicam.
Ključne besede: učinkovita komunikacija, nujna medicinska pomoč, medicinske sestre, zdravniki
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 607; Prenosov: 13
Celotno besedilo (901,31 KB) |
7. PREPOZNAVA MOŽGANSKE KAPI V DISPEČERSKI SLUŽBI ZDRAVSTVAKatja Goršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov smrti in invalidnosti pri odraslih, zato sta njena pravočasno prepoznavanje in učinkovito zdravljenje izrednega pomena. Zdravstveni dispečerji so prvi v verigi pomoči, pri svojem delu pa v večini primerov uporabljajo Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč. Pri klicih s sumom na možgansko kap se zdravstveni dispečerji večinoma počutijo samozavestno, a lahko doživljajo tudi večjo ali manjšo mero stresa. Znanje, izkušnje in jasni protokoli pomembno vplivajo na njihovo uspešnost pri delu. Namen diplomske naloge je proučiti vlogo zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. Cilji diplomske naloge so bili ugotoviti, na kakšen način zdravstveni dispečerji prepoznavajo možgansko kap, kaj bi lahko pripomoglo k njihovi večji usposobljenosti za njeno prepoznavanje in kakšne občutke doživljajo ob klicih s sumom na možgansko kap.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter lastnih izkušenj. Anketni vprašalnik je vseboval 22 vprašanj, ki so se osredotočala na izkušnje zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. V raziskavi je sodelovalo 114 zdravstvenih dispečerjev zaposlenih v dispečerskih centrih v Ljubljani in Mariboru. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel in grafov. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Večina anketirancev meni, da za učinkovito prepoznavanje možganske kapi niso nujno potrebne predhodne izkušnje ali znanje, saj jih skoraj polovica verjame, da zadostujejo protokoli in usposabljanje. Kljub temu se je le manjši delež udeležil posebnih usposabljanj, več kot polovica pa si znanje nadgrajuje s strokovnimi članki. Prepoznavanje možganske kapi večina izvaja predvsem na podlagi uradnih protokolov, ne intuicije. Anketiranci kot ključno možnost za izboljšanje navajajo povečanje ozaveščanja javnosti, medtem ko sprememb v samem delu zdravstvenih dispečerjev večinoma ne vidijo kot nujne.
Razprava: Zdravstveni dispečerji možgansko kap prepoznavajo predvsem na podlagi značilnih simptomov in s pomočjo protokolov. Za izboljšanje njihove usposobljenosti so ključni sistematično izobraževanje, posodobitev protokolov in večje ozaveščanje javnosti. Čeprav večina zdravstvenih dispečerjev ob teh klicih ne občuti pretiranega stresa, pa visoka odgovornost in zahtevnost situacije pri nekaterih zdravstvenih dispečerjih povzročata psihološki pritisk, kar potrjuje pomen stalnega strokovnega razvoja in podpore.
Ključne besede: Možganska kap, zdravstveni dispečer, nujna medicinska pomoč, komunikacija, klic, simptomi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 715; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,54 MB) |
8. POŠKODBE ZAPOSLENIH V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIAleš Škoberne, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zaposleni v nujni medicinski pomoči igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju hitre, strokovne in učinkovite oskrbe pacientov v kritičnih stanjih. Njihovo delo zahteva stalno pripravljenost, hitro reakcijo in sposobnost odločanja v stresnih situacijah, saj se pogosto soočajo z nepredvidljivimi, zahtevnimi in potencialno nevarnimi okoliščinami. Poleg fizičnih obremenitev, kot so premikanje in prenašanje pacientov, izvajanje reševalnih postopkov ter izpostavljenost različnim vremenskim razmeram, so ti strokovnjaki izpostavljeni še tveganjem za poškodbe. Delo v nujni medicinski pomoči pa ni zahtevno le fizično, temveč prinaša tudi velike psihične izzive. Namen raziskave je preučiti poškodbe zaposlenih v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Metoda: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, pregledali pa smo tujo in domačo literaturo, ki smo jo iskali v naslednjih podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, COBISS in dLib. Raziskava je potekala med novembrom 2024 in februarjem 2025, v njo so bili po metodi snežne kepe vključeni zaposleni v nujni medicinski pomoči. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev, pridobljene podatke pa smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2021.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je 41 (41 %) anketirancev v nujni medicinski pomoči zaposlenih manj kot 4 leta, kar lahko privede do nepazljivosti zaradi pomanjkanja izkušenj. Raziskava je prav tako razkrila, da je 45 (45 %) anketirancev že vsaj enkrat čutilo bolečine oz. neudobje v vratu, 41 (41 %) jih je vsaj enkrat imelo bolečine v ramenih, 43 (43 %) jih je vsaj enkrat zaznalo bolečine v zgornjem delu hrbta in 49 (49 %) anketirancev je vsaj enkrat čutilo bolečine v spodnjem delu hrbta. Naštete težave se pojavljajo najpogosteje in imajo tudi visoko stopnjo ponavljanja. Poleg tega so precej razširjene še poškodbe in bolečine v ramenih, zapestjih, rokah, kolkih, stegnih, kolenih ter gležnjih oziroma stopalih.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči najpogostejše poškodbe in težave povezane s spodnjim delom hrbta, vratom, zgornjim delom hrbta in rameni, kar je verjetno posledica fizično zahtevnega dela, vključno z dvigovanjem in premikanjem pacientov ter delom v neugodnih ergonomskih položajih. Te težave vplivajo na fizično sposobnost zaposlenih, zmanjšujejo hitrost in učinkovitost pri oskrbi pacientov ter ogrožajo njihovo splošno delovno zmožnost. Nekatere težave so kratkotrajne in občasne, medtem ko druge postanejo kronične in dolgotrajno vplivajo na zdravje ter delovno sposobnost. To vodi v zmanjšano produktivnost, potrebo po prilagajanju delovnih nalog, odsotnost z dela, dodatno obremenitev kolegov in kadrovske težave, dolgoročno pa povečuje tveganje za izgorelost in predčasno upokojitev, kar negativno vpliva na stabilnost kadra v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, kostno-mišične poškodbe, varovalna oprema, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 747; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,94 MB) |
9. ANALIZA STANDARDNIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI BOLNIKU S HIPOGLIKEMIJOMatevž Krese, 2025, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen tipa I je avtoimuna bolezen, prisotna pri mlajši populaciji. Zanjo je značilna limfocitna infiltracija in uničenje beta celic Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki, ki izločajo inzulin. Diabetes tipa II pa je značilen predvsem za starejšo populacijo, kjer pride do okvare ß-celic trebušne slinavke in zmanjšanega izločanja inzulina. Značilna je tudi nezmožnost tkiv, ki so občutljiva na inzulin, da bi se ustrezno odzvala. Hipoglikemija se pojavi, ko koncentracija glukoze v krvi pade pod raven, ki je potrebna za pravilno podporo telesnim potrebam po energiji in stabilnosti v njegovem notranjem okolju. Glukoza je kritičen vir energije za telesne celice, zlasti nevrone v možganih. Namen raziskave je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči pri bolnikih s hipoglikemijo. Skladno z namenom diplomske naloge smo oblikovali sledeče cilje: analizirati in primerjati pojavnost hipoglikemije v primerjavi z drugimi intervencijami nujne medicinske pomoči v letih od 2019 do 2023, ugotoviti, koliko bolnikov je potrebovalo nadaljnje zdravljenje v bolnišnici, ali je hipoglikemija bila prepoznana ob sprejemu klica ter raziskati hipoglikemijo v povezavi z demografskimi podatki (spol in starost).
Ključne besede: sladkorna bolezen, hipoglikemija, standardizirani protokoli, nujna medicinska
pomoč.
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2025; Ogledov: 938; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,78 MB) |
10. ANALIZA INTERVENCIJ STANDARDIZIRANIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI PACIENTIH Z MOŽGANSKO KAPJODominik Mirtič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga analizira intervencije standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči pri pacientih z možgansko kapjo. Možganska kap je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in učinkovito ukrepanje. Standardizirani protokoli nujne medicinske pomoči igrajo ključno vlogo pri izboljšanju oskrbe pacientov s sumom na možgansko kap. Kljub napredku v zdravljenju možganska kap v Sloveniji še vedno ostaja eden od vodilnih vzrokov smrtnosti in invalidnosti. Cilji naloge so analizirati delež intervencij NMP zaradi suma na MK v primerjavi z ostalimi intervencijami, primerjati število intervencij NMP zaradi suma na MK v letih od 2019 do 2023, raziskati pojavnost suma na MK v povezavi z demografskimi podatki (spol, starost, regija) in raziskati intervencijski čas ekipe NMP pri pacientih s sumom na MK.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo predlogo za analizo podatkov, pridobljenih iz standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik. V analizo so bili vključeni naslednji protokoli: Sprejem nujne intervencije, Protokol nujne intervencije in Poročilo o reševalnem prevozu. Analizirali smo vse protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023 (n = 189).
Rezultati: Analiza podatkov od leta 2019 do leta 2023 je pokazala, da je ekipa nujne medicinske pomoči opravila skupno 8337 intervencij, od tega je bilo 189 intervencij (2,29 %) povezanih s sumom na možgansko kap. V obdobju raziskave je bilo število intervencij zaradi suma na možgansko kap relativno konstantno z rahlim povečanjem v letu 2023. Najpogostejša starostna skupina pacientov s sumom na možgansko kap je bila od 81 do 90 let, pri čemer so bile ženske (53,9 %) obravnavane nekoliko pogosteje kot moški. Največ primerov možganske kapi je bilo zabeleženih v pomurski regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Intervencijski čas je bil v 53,97 % primerov manj kot 3,5 ure.
Razprava: Povečanje ozaveščenosti javnosti o simptomih možganske kapi in hitrem iskanju nujne medicinske pomoči je ključno za izboljšanje izidov zdravljenja. Raziskava izpostavlja pomen doslednega sledenja protokolom in natančnega dokumentiranja vseh postopkov, kar lahko vodi k izboljšanju kakovosti oskrbe in zmanjšanju posledic možganske kapi.
Ključne besede: možgani, možganska kap, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2024; Ogledov: 1167; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,28 MB) |
