1. Ozaveščenost in vedenje moške populacije mladostnikov glede HPV (humani papilomavirus) : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede – smer Zdravstvena negaSanja Andrejč, 2026, magistrsko delo Opis: Uvod: Humani papilomavirus (HPV) je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Okužba je pogosto asimptomatska, lahko pa vodi do resnih zapletov, vključno z rakom. Cepljenje, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, predstavlja učinkovito zaščito za deklice in dečke med 9. in 14. letom. Namen raziskave je bil preučiti ozaveščenost in vedenje mladostnikov moškega spola glede HPV. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop z nestandardiziranim vprašalnikom. Vzorec je zajemal 84 dijakov iz treh srednjih šol. Podatki so bili analizirani s programom SPSS 30.0, pri čemer je bila meja statistične značilnosti p < 0,05. Rezultati: HPV je poznalo 92,9 % dijakov. Razlike v poznavanju med šolami niso bile statistično značilne. Pomembna razlika se je pokazala pri zaupanju v cepljenje (p = 0,010), ki je bilo višje pri dijakih z boljšim znanjem. Ugotovljena je bila tudi pozitivna povezava med zaupanjem v cepljenje, zaznano učinkovitostjo in podporo cepljenju fantov (r = 0,423– 0,516; p < 0,001). Vir informacij ni vplival na poznavanje HPV. Razprava: Ozaveščenost o HPV je med mladostniki razmeroma visoka, vendar so prisotne vrzeli, zlasti glede vpliva na moške. Na odločitve o cepljenju vplivajo zaupanje, podpora okolja in dostop do informacij. Rezultati poudarjajo pomen ciljno usmerjenega izobraževanja in javnozdravstvenih ukrepov.
Ključne besede: HPV, cepljenje, moški mladostniki, ozaveščenost, stališča, preventiva, javno zdravje, odločanje za cepljenje
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2026; Ogledov: 189; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Zavedanje etičnosti med zaposlenimi v socialnem varstvuDžesima Ćehić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zavedanje etičnosti med zaposlenimi v socialnem varstvu je večrazsežen pojav, ki se oblikuje na presečišču osebnih vrednot, profesionalnih načel in institucionalnega okolja. Razumevanje pojmovanja etičnosti, dejavnikov njenega oblikovanja ter odzivanja na neetična ravnanja je ključno za zaščito dostojanstva uporabnikov in kakovost strokovnega dela.
Metode: Izveden je bil strukturiran pregled literature v obdobju 2018–2025. Iskanje je potekalo v bazah PubMed Central, ScienceDirect, SpringerLink, ProQuest, Google Scholar in COBISS, in sicer z vnaprej določenim iskalnim nizom v slovenskem in angleškem jeziku. Uporabljena so bila vključitvena in izključitvena merila ter večstopenjski postopek izbora. Od 270 pridobljenih zadetkov je bilo v končno analizo uvrščenih 17 člankov. Viri so bili razporejeni po hierarhiji dokazov, podatki pa obdelani z
vsebinskim kodiranjem in tematsko sintezo.
Rezultati: Najvišjo raven dokazov predstavljajo sistematični pregledi, ki etično odločanje opredeljujejo kot usklajevanje avtonomije, koristnosti in pravičnosti. Presečne in kvalitativne raziskave poudarjajo pomen etičnega vodenja, organizacijske identitete, varnih kanalov za razpravo in supervizije. Nadzor in administrativne obremenitve pa vodijo v etično otopelost. Odzivanje na neetičnost sega od molka do
civilnega poguma, pri čemer je odločilna organizacijska varnost. Moralna občutljivost se kaže kot ključna
pri prepoznavanju dilem in odločanju.
Razprava: Etična zavest se kaže kot dinamičen proces učenja in refleksije, ki ga krepijo etično vodenje, sistematično izobraževanje, supervizija ter varni mehanizmi za prijavo. Krepitev etične kulture, ki presega formalizem in podpira civilni pogum, prispeva k višji kakovosti storitev in zaščiti pravic uporabnikov.
Ključne besede: etična zavest, socialno varstvo, etično odločanje, organizacijska kultura, civilni pogum, moralna občutljivost.
Ključne besede: etična zavest, socialno varstvo, etično odločanje, organizacijska kultura, civilni pogum, moralna občutljivost.
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 850; Prenosov: 15
Celotno besedilo (630,02 KB) |
7. Etičnost reševanja življenj pri travmah, ki so nezdružljive z življenjemDomen Ogorevc, 2025, diplomsko delo Opis: Odločitve v kritičnih zdravstvenih situacijah, kot so oživljanje ali opustitev zdravljenja, vključujejo usklajevanje etičnih dilem, kliničnih smernic, pacientovih želja, pričakovanj svojcev in osebnih vrednot zdravstvenega delavca. Klinične smernice zmanjšujejo negotovost, a njihova nejasnost lahko poveča etično obremenitev in timska nesoglasja. Prisotnost svojcev in psihosocialni stres poudarjata potrebo po uravnoteženi komunikaciji, kolektivnem odločanju in podpori zaposlenim. Osebna moralna prepričanja, čustva in intuicija imajo manjši vpliv na končne odločitve, medtem ko je pripravljenost poiskati psihosocialno podporo po tragičnih dogodkih pomemben dejavnik obvladovanja stresa in ohranjanja kakovosti oskrbe. Namen raziskave je preučiti etične dileme, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci pri odločanju o reševanju življenj v primerih hudih travm, ki so nezdružljive z življenjem.
Ključne besede: etičnost, travma, pravica do smrti, odločanje o zdravljenju, reševanje življenj
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 1067; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1019,93 KB) |
8. PRILAGAJANJE NA SPREMEMBE V ZDRAVSTVENEM SISTEMU: Integracija pacientove perspektive pri oblikovanju strategij razvoja javnih zdravstvenih zavodov za obvladovanje sprememb ter vpliv družbenih dejavnikov na kakovost zdravstvene oskrbeLjubinka Počrvina, 2025, ni določena Opis: Uvod: Namen disertacije je raziskati, kako lahko perspektiva pacientov postane sestavni del strateškega načrtovanja v javnih zdravstvenih zavodih, in sicer z namenom bolj učinkovitega odzivanja na spremembe v zdravstvu. Posebna pozornost je namenjena vplivu družbenih dejavnikov, kot so organizacijska kultura, zdravstvena pismenost, digitalna dostopnost ter odnos in zrelost vodstev zavodov do participacije pacientov. Disertacija analizira, kako strukturni dejavniki omogočajo ali omejujejo vključevanje pacientov kot enakovrednih partnerjev v oblikovanje zdravstvene politike. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali zakonodajne reforme, zlasti Zakon o kakovosti v zdravstvu, predstavljajo dejanski premik v praksi ali ostajajo na ravni formalne, simbolne participacije. Namen raziskave je tudi oblikovanje priporočil za dolgoročno vključujočo in odzivno zdravstveno politiko, ki bo sposobna nasloviti potrebe prihodnjih modelov zdravljenja.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji in metodološki triangulaciji. Uporabljene so bile štiri glavne metode: analiza zakonodajnih in strateških dokumentov, polstrukturirani intervjuji s 26 deležniki, štiri fokusne skupine s 40 udeleženci ter diskurzivna analiza medijskih vsebin. Tematska, vsebinska in diskurzivna analiza so bile izvedene z namenom identifikacije vzorcev, ovir in priložnosti participacije pacientov v praksi.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da vključevanje pacientov v Sloveniji pogosto ostaja na simbolni ravni. Zaznani so bili strukturni izzivi, kot so hierarhična kultura v zdravstvenih ustanovah, pomanjkanje sistemskih mehanizmov za participacijo, nizka zdravstvena pismenost ranljivih skupin ter neenak dostop do digitalnih rešitev. Zakon o kakovosti v zdravstvu (2024) predstavlja pomemben korak, vendar njegova implementacija še ne kaže sistemske spremembe. Primeri dobre prakse, kot so sodelovanje nevladnih organizacij in razvoj pilotnih programov skupnega odločanja, kažejo na potencial za dolgoročne učinke ob ustrezni institucionalni podpori.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da brez spremembe organizacijske kulture in odnosa do pacientov kot sogovornikov zakonodajne reforme ostajajo nezadostne. Uvedba modela skupnega odločanja (shared decision-making), vzpostavitev regijskih preventivnih centrov ter celovit pristop na mikro, mezo in makro ravni predstavljajo konkretne korake k prehodu iz simbolne v realno participacijo pacientov. Le takšen sistem, ki temelji na zaupanju, odprti komunikaciji in vrednotah vključevanja, omogoča dolgoročno vzdržnost in pravičnost zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: participacija pacientov, kakovost zdravstvene oskrbe, zdravstvene reforme, zdravstvena pismenost, organizacijska kultura, skupno odločanje, vključujoča politika.
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2025; Ogledov: 1007; Prenosov: 0
Celotno besedilo (9,59 MB) |
9. |
10. |
