1. |
2. |
3. |
4. Vatikan kot suverena entiteta : magistrsko deloValerija Šavle, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sem raziskovala poloţaj Svetega sedeţa, kot posebne entitete v mednarodnem pravu, ki predstavlja enega najbolj netipičnih in hkrati najvplivnejših subjektov globalne politike. Namen naloge je bil analizirati zgodovinski razvoj njegove suverenosti, pravne instrumente, ki mu omogočajo obstoj, in sodobne izzive, s katerimi se sooča. Poseben poudarek sem namenila razmerju med Svetim sedeţem in Drţavo mesta Vatikan, ki je nastala z Lateransko pogodbo leta 1929 in zagotavlja materialno osnovo njegove neodvisnosti. Pri raziskavi sem uporabila kombinacijo zgodovinske, pravno-analitične in primerjalne metode. Na podlagi zgodovinskih virov sem osvetlila razvoj od Milanskega edikta do rešitve »rimskega vprašanja«. S pravno analitično metodo sem proučila Lateransko pogodbo, konkordate in druge mednarodne sporazume, ki utrjujejo poloţaj Svetega sedeţa kot subjekta mednarodnega prava. S primerjalno metodo pa sem analizirala razlike med Svetim sedeţem, mikrodrţavami (Monako, San Marino, Lihtenštajn) in Suverenim malteškim redom kot entiteto sui generis. Rezultati raziskave so pokazali, da je Sveti sedeţ uspel ohraniti svojo suverenost predvsem zaradi posebnega pravnega statusa, ki presega klasične kriterije drţavnosti. Konkordati se izkazujejo kot ključni instrument njegove pravne kontinuitete. Analiza je pokazala tudi, da se Sveti sedeţ bistveno razlikuje od mikrodrţav, saj njegova moč ne temelji na ozemlju ali prebivalstvu, temveč na moralni avtoriteti, politični nevtralnosti in globalni diplomatski mreţi. Ugotovila sem, da sodobni izzivi, kot so sekularizacija, finančna transparentnost in migracijska vprašanja, ne ogroţajo njegovega poloţaja, temveč ga krepijo, saj ga postavljajo v središče globalnih razprav o miru, pravičnosti in solidarnosti. Izvirnost raziskave je v tem, da sem celovito povezala pravno, politično in zgodovinsko dimenzijo Svetega sedeţa, kar v dosedanjih študijah pogosto manjka. Ugotovitve so uporabne tako za znanost kot prakso: prispevajo k razvoju teorije mednarodnega prava in hkrati nudijo smernice pravnikom, diplomatom in oblikovalcem politik. Omejitve raziskave so povezane z omejenim dostopom do notranjih virov in osredotočenostjo na pravno-politični vidik, vendar prav to odpira moţnosti za prihodnje interdisciplinarne študije.
Ključne besede: Sveti sedež, Vatikan, sui generis, diplomacija, mednarodni odnosi, konkordati, Lateranska pogodba
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 206; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (677,52 KB) |
5. Vpliv kronične pelvične bolečine na kakovost življenja ženskUrša Bartol, Bojana Pinter, Suzana Mlinar, 2025, pregledni znanstveni članek Ključne besede: kronična bolečina, kronična medenična bolečina, vplivi, ženske, kakovost življenja, telesno zdravje, duševno zdravje, medosebni odnosi, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, celostna zdravstvena oskrba
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2026; Ogledov: 315; Prenosov: 6
Celotno besedilo (422,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Kakovost življenja starejših odraslih z motnjo v duševnem razvoju v institucionalnem varstvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSonja Topolovec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Staranje oseb z motnjo v duševnem razvoju (MDR) prinaša posebne izzive, zlasti v institucionalnem okolju, kjer kakovost življenja pomembno vpliva na njihovo dobrobit. Diplomsko delo obravnava doživljanje kakovosti življenja starejših odraslih oseb z MDR v institucionalnem varstvu in preučuje dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu, občutku vključenosti ter samostojnosti. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 13 starejših odraslih oseb z MDR in 3 zaposleni v institucionalnem okolju Varstveno-delovnega centra Polž Maribor. Intervjuji so bili prepisani in ročno kodirani v programu Microsoft Word, ključne pomenske enote pa so bile razvrščene v širše tematske kategorije. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so kakovost življenja v instituciji oblikovali predvsem odnosi s strokovnimi delavci, dostopnost podpore, vsakodnevne aktivnosti, občutek varnosti in možnosti za samostojnost. Uporabniki so izrazili zadovoljstvo ob vključevanju v smiselne aktivnosti in ob podpori zaposlenih, hkrati pa so izpostavili tudi težave, povezane z omejenimi možnostmi odločanja in pomanjkanjem raznolikih dejavnosti. Razprava: Raziskava potrjuje, da je kakovost življenja starejših oseb z MDR v institucionalnem okolju odvisna od kombinacije osebnih značilnosti in institucionalnih dejavnikov. Rezultati nakazujejo potrebo po individualiziranem pristopu, večjem spodbujanju samoodločanja in oblikovanju okolja, ki krepi občutek dostojanstva t socialne vključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju potreb te ranljive skupine ter ponujajo smernice za izboljšanje praks v institucionalnem varstvu.
Ključne besede: kakovost življenja, motnja v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, staranje, socialni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 361; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Spolnost in čustveni odnosi pri osebah z motnjo v duševnem razvojuAmela Zahirović, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Spolnost in čustveni odnosi so pri odraslih osebah z motnjo v duševnem razvoju (MDR) pogosto prezrto in stigmatizirano področje, čeprav predstavlja osrednje razsežnosti kakovosti življenja, samopodobe in socialne vključenosti. Namen raziskave je bil preučiti razumevanje, izražanje in doživljanje spolnosti in čustvenih odnosov pri osebah z MDR. Z raziskavo smo želeli prispevati k destigmatizaciji in celovitejšemu razumevanju njihovih potreb ter osvetliti vlogo okolja (družina, skrbniki, strokovni delavci, zdravstveni delavci) pri omogočanju varnega in podpornega izražanja teh potreb.
Metode: V raziskavi smo uporabili mešano metodo dela in kombinirali kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Anketirali smo skupno 115 oseb, in sicer 58 strokovnih delavcev in 57 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR ter 83 oseb z MDR, od tega 31 oseb z lažjo MDR in 52 oseb z zmerno MDR. Intervjuvali smo skupno 17 oseb, in sicer 6 oseb z MDR, 6 strokovnih delavcev različnih profilov in 5 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR.
Rezultati: Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stališčih med strokovnimi delavci in družinskimi člani oziroma skrbniki, pri čemer so strokovni delavci izkazali višje strinjanje s pravico oseb z MDR do spolnosti in partnerskih odnosov. Ugotovili smo tudi, da večina oseb z MDR spolnost in čustvene odnose razume pozitivno in zrelo, pri čemer ni bilo statistično značilnih razlik med osebami z lažjo MDR in osebami z zmerno MDR. Rezultati tako kvantitativne kot tudi kvalitativne analize pri osebah z MDR niso pokazali pomembnih razlik glede na starost, spol in stopnjo motnje, so pa se pokazale razlike glede na udeležbo na delavnicah ali predavanjih o spolnosti, saj so udeleženci delavnic dosegali višje povprečne rezultate pri znanju in odnosih. Kvalitativna analiza je dodatno pokazala, da udeleženci spolnost izražajo na treh osnovnih poteh: skozi »običajen« partnerski odnos (zmenki, bližina, intimnost), z dejanji in telesnim vedenjem ter z besedami.
Razprava: Odrasle osebe z lažjo in zmerno MDR spolnost in čustvene odnose večinoma razumejo kot izraz ljubezni, bližine in spoštovanja, pri čemer med skupinama ni večjih razlik v samem razumevanju, temveč predvsem v stopnji samostojnosti in načinu izražanja. Kakovost podpore okolja, npr. dostopnost pogovora o spolnosti, jasna pravila o mejah, možnost zasebnosti ter vključevanje v ciljno usmerjene programe spolne vzgoje, se je pokazala kot ključni dejavnik za varno, zrelo in socialno ustrezno izražanje spolnosti. Na tej osnovi raziskava poudarja potrebo po sistematičnem vključevanju tematik spolnosti in čustvenih odnosov v programe za osebe z MDR ter po usposabljanju družinskih članov in strokovnih delavcev, da bodo intimnost oseb z MDR podpirali, ne le regulirali.
Ključne besede: osebe z motnjo v duševnem razvoju, spolnost, čustveni odnosi, spolna vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 345; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,37 MB) |
8. Vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnaveKlara Zadrgal, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana.
Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu.
Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 365; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,33 MB) |
9. |
10. Povezanost psihosocialnega razvoja in kakovosti partnerskih odnosov ter pomen življenjskega zadovoljstvaJanja Bricman, 2025, ni določena Opis: Partnerski odnosi predstavljajo eno izmed osrednjih področij človekovega življenja. Odnosi so tesno povezani z občutkom varnosti, podpore in osebnim izpolnjenjem. V magistrski nalogi obravnavamo povezavo med uspešnostjo razreševanja psihosocialnih stadijev, kakovostjo partnerskih odnosov in zadovoljstvom z življenjem.
Empirični del temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. V raziskavi je sodelovalo 112 odraslih posameznikov, ki so bili v partnerskem odnosu. Podatke smo pridobili s pomočjo standardiziranih anketnih vprašalnikov za ocenjevanje uspešnosti razreševanja psihosocialnih stadijev, kakovosti partnerskega odnosa in zadovoljstva z življenjem (SWLS). Rezultati korelacij Spearmanovih (v enem primeru Pearsonove) so pokazali, da je uspešno razreševanje vseh šestih stadijev pozitivno povezano z zaznano oporo partnerja in globino odnosa ter negativno povezano s pogostostjo konfliktov. Najmočnejše povezave so bile zaznane pri stadiju temeljnega zaupanja in identitete. Poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da življenjsko zadovoljstvo pozitivno korelira z višjo kakovostjo partnerskega odnosa. Raziskava zato prinaša vpogled v to, kako zgodnje in kasnejše razvojne izkušnje vplivajo na kakovost intimnih partnerskih odnosov v odraslosti.
Ugotovitve potrjujejo pomembnost psihosocialnega razvoja za razumevanje kakovosti partnerskih odnosov in življenjskega zadovoljstva. Prispevajo tako k teoretičnim spoznanjem razvojne psihologije kot tudi k praktičnim usmeritvam za svetovalno in terapevtsko delo s pari ter k preventivnim programom, ki poudarjajo pomen zgodnjih razvojnih izkušenj za kasnejše življenje.
Ključne besede: psihosocialni razvoj, Eriksonova teorija, partnerski odnosi, življenjsko zadovoljstvo, opora partnerja, konflikti, intimnost.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 619; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,38 MB) |
