1. |
2. UMETNIK KOT BLAGOVNA ZNAMKA: TETOVATORJI MED UMETNOSTJO IN PODJETNIŠTVOMAurora Klančar, 2026, ni določena Opis: Diplomsko delo raziskuje koncept umetnika kot osebne blagovne znamke s poudarkom na tetovatorski industriji, kjer se prepletata umetnost in podjetništvo. V teoretičnem delu so predstavljeni razvoj in pomen osebnega znamčenja, zgodovinski okvir tetoviranja ter vpliv digitalnega marketinga na promocijo in gradnjo prepoznavnosti umetnika. Posebna pozornost je namenjena orodjem digitalnega komuniciranja, kot so družbena omrežja, vizualna konsistenca in pripovedovanje zgodb, ki omogočajo ustvarjanje močne identitete in lojalne
skupnosti.
V raziskovalnem delu je izvedena primerjalna analiza med globalnimi in slovenskimi
tetovatorji, pri čemer so bili analizirani njihovi marketinški pristopi, stopnja ločenosti osebne in poslovne blagovne znamke, uspešnost na družbenih omrežjih ter vpliv na širšo skupnost. Rezultati kažejo, da tetovatorji, ki svojo umetnost podprejo s strateškim osebnim znamčenjem, dosegajo večjo prepoznavnost, tržno konkurenčnost in dolgoročno zvestobo strank.
Diplomsko delo tako prispeva k razumevanju, kako lahko umetniki, predvsem v nišnih industrijah, uspešno združujejo svojo ustvarjalno vlogo z vlogo podjetnika in s tem oblikujejo trajno in avtentično blagovno znamko.
Ključne besede: osebna blagovna znamka, tetovator, umetnost, podjetništvo, digitalni
marketing, družbena omrežja, prepoznavnost.
Objavljeno v ReVIS: 04.08.2026; Ogledov: 154; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
3. Streamlining the development of wireless embedded systems using continuous integration : doctoral dissertationMatevž Vučnik, 2020, doktorska disertacija Ključne besede: vgrajene testne infrastrukture, dimenzioniranje, zmogljivost, dimenzioniranje zmogljhivosti, aktivnost razvijalcev, modeliranje, brezžične tehnologije, brezžična omrežja
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2026; Ogledov: 289; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,99 MB) |
4. |
5. Oglaševanje kozmetičnih izdelkov na družbenih omrežjihMateja Češnovar, 2026, magistrsko delo Opis: Oglaševanje je najpomembnejša tržno-komunikacijska dejavnost vseh sodobnih podjetij in se uporablja za komuniciranje ter posredovanje informacij sedanjim in novim strankam. Danes se vsakodnevno srečujemo z oglaševanjem izdelkov oziroma storitev. Veliko podjetij se odloča tudi za oglaševanje na družbenih omrežjih, saj število njihovih uporabnikov po svetu iz leta v leto narašča. Hitra rast uporabe družbenih omrežij je podjetja spodbudila k oglaševanju na najpogosteje uporabljenih družbenih omrežjih. Takšnega oglaševanja se poslužujejo tudi podjetja, ki oglašujejo kozmetične izdelke. Ključnega pomena je, da oglaševalci skrbno oblikujejo oglase in preverijo njihovo učinkovitost. Veliko vlogo pri tem ima odnos potrošnikov do samega oglaševanja. V magistrski nalogi teoretično predstavimo oglaševanje, oglaševanje kozmetičnih izdelkov, posebnosti digitalnega oglaševanja ter odnos potrošnikov do oglasov na družbenih omrežjih. Empirični del temelji na anketi, s katero so bili analizirani vplivi determinant, kot so zabava, informativnost, pomisleki glede zasebnosti, kredibilnost in iritacija ter vloga vplivnežev na odnos potrošnikov do oglaševanja kozmetičnih izdelkov. Rezultati raziskave so pokazali, da potrošniki oglaševanja kozmetičnih izdelkov na družbenih omrežjih v povprečju ne zaznavajo kot izrazito zabavnega, informativnega ali kredibilnega. Prav tako raziskava ni pokazala izrazito negativnega vpliva pomislekov glede zasebnosti in zaznane iritacije na odnos potrošnikov do oglaševanja. Izkazalo se je, da ima splošen odnos potrošnikov do oglaševanja na družbenih omrežjih pomemben vpliv na njihove nakupne namere pri kozmetičnih izdelkih. Rezultati so pokazali, da vplivneži na družbenih omrežjih pozitivno vplivajo na nakupne namere potrošnikov. Mlajši potrošniki so oglaševanju na omenjenih kanalih bolj naklonjeni kot starejši, medtem ko stopnja izobrazbe ni pokazala statistično značilnih razlik v kritičnosti do oglaševanja.
Ključne besede: kozmetični izdelki, družbena omrežja, digitalno oglaševanje, vplivneži, potrošniško vedenje.
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2026; Ogledov: 434; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,46 MB) |
6. Grajenje osebnih blagovnih znamk športnikov na družbenih omrežjihJerneja Brecl, 2026, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje vloge družbenih omrežij pri grajenju osebne blagovne znamke športnikov. Sodobna športna industrija od športnikov ne zahteva le vrhunskih dosežkov in rezultatov, temveč tudi aktivno upravljanje svoje javne podobe. Osebna blagovna znamka predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov za iskanje in izkoriščanje novih priložnosti tako v športu kot tudi v zasebnem življenju.
Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako športniki razumejo družbena omrežja, osebno blagovno znamko in kako družbena omrežja uporabljajo za grajenje svoje blagovne znamke. Posebej smo se posvetili vplivu družbenih omrežij na proces gradnje osebne blagovne znamke. Proučili smo razlike v strategijah, ki jih strokovnjaki priporočajo in ki jih športniki uporabljajo.
V raziskavi smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo in oblikovali polstrukturirane intervjuje, saj nam je ta metoda omogočila manevrski prostor za poglobitev v izbrano tematiko. V raziskavi je sodelovalo sedem udeležencev, vsi so bili kategorizirani športniki. Intervjuje smo analizirali z vsebinsko analizo.
Večina športnikov se zaveda pomena osebne blagovne znamke, vendar pogosto nimajo oblikovane sistematične strategije za njeno grajenje. Ugotovili smo, da športniki, ki so sodelovali v raziskavi, le redko prenašajo svojo osebno blagovno znamko iz digitalnega v fizični svet, čeprav so nekateri že razmišljali o podjetniških priložnostih.
Družbena omrežja se izkazujejo kot pomembno orodje za grajenje osebne blagovne znamke športnikov, a zahtevajo premišljeno in načrtovano uporabo. Pomembno je tudi, da športniki svojo blagovno znamko gradijo avtentično, prav tako je dobrodošlo, da v svoje objave vključujejo utrinke iz zasebnega življenja in ne zgolj športne uspehe.
Ključne besede: Blagovna znamka, osebna blagovna znamka, športniki, družbena omrežja, strategija.
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2026; Ogledov: 327; Prenosov: 4
Celotno besedilo (991,50 KB) |
7. VPLIV PRODAJNE STRATEGIJE KOT NAČIN ZA IZBOLJŠANJE UGLEDA IN DELOVANJA PODJETJA CMT D.O.O.Kaja Možina Artač, 2026, ni določena Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv prodajne strategije na ugled in delovanje podjetja, s
poudarkom na turistični agenciji Collegium Mondial Travel d.o.o. (CMT). Gre za eno največjih
slovenskih agencij, sprecializirano za mladinski turizem, med katerimi izstopa maturantski
izlet. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako prodajna strategija vpliva na ugled podjetja.
V teoretičnem delu je poudarjen pomen ugleda in strateškega pristopa k prodaji v konkurenčni
turistični panogi. Predstavljena je SPIN metoda kot orodje za razumevanje potreb strank in
krepitev zaupanja, ter različni modeli rasti podjetja, kot so generična rast, diverzifikacija,
licenciranje, franšizing in skupna vlaganja (joint venture).
Empirični del temelji na intervjujih z dijaki, starši in zaposlenimi v podjetju CMT. Rezultati
kažejo razlike v prioritetah in zaznavah med skupinami: dijaki večjo pozornost namenjajo
destinaciji in večernemu programu, starši pa varnosti, organizaciji in ugledu. Analiza potrjuje,
da agencija uspešno nagovarja obe ciljni skupini s prilagojenim načinom komunikacije in jasno
razdelano prodajno strategijo.
Raziskava potrjuje močno povezavo med uspešno prodajno strategijo in ugledom podjetja, pri
čemer imata ključno vlogo prisotnost na družbenih omrežjih, osebni stik in pozitivne izkušnje
strank.
Ključne besede: ugled podjetja, komunikacija, prodajna strategija, družbena omrežja, maturantski izlet
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2026; Ogledov: 339; Prenosov: 9
Celotno besedilo (654,73 KB) |
8. Primerjava nacistične propagande z današnjimi oblikami politične propagandeAna Mohorč, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava propagando kot pomemben mehanizem politične komunikacije ter analizira njeno delovanje v dveh različnih kontekstih: v obdobju nacistične Nemčije in v sodobnem digitalnem medijskem okolju. Namen naloge je analizirati temeljne propagandne mehanizme ter primerjati propagandne tehnike nacistične Nemčije s sodobnimi oblikami politične propagande. V teoretičnem delu naloga opredeli pojem propagande, predstavi njen razvoj in obravnava ključne teoretične modele, vlogo medijev ter psihološke in sociološke mehanizme njenega delovanja. V nadaljevanju predstavi propagando v nacistični Nemčiji s poudarkom na organizaciji propagandnega aparata, vlogi medijev ter simbolni in psihološki dimenziji propagande ter obravnava sodobne oblike politične propagande v digitalnem okolju, zlasti vlogo družbenih omrežij, algoritmov, personalizacije sporočil in pojavov dezinformacij. Empirični del temelji na primerjalni analizi propagandnih tehnik, zasnovani na analitičnih kategorijah, kot so organizacija in nadzor propagande, mediji in distribucijski kanali, retorične in diskurzivne tehnike, vizualna estetika in simbolika ter psihološki mehanizmi vplivanja, na podlagi katerih so analizirani izbrani primeri nacistične in sodobne propagande. Rezultati kažejo, da se temeljni propagandni mehanizmi niso bistveno spremenili, temveč so se prilagodili novim medijskim in tehnološkim razmeram. V obeh kontekstih prevladujejo poenostavljanje, emocionalizacija, konstrukcija sovražnika ter ponavljanje ključnih narativov. Ključna razlika je v načinu delovanja: nacistična propaganda je bila centralizirana, sodobna pa deluje razpršeno, personalizirano in pogosto prikrito preko digitalnih platform, kjer imajo pomembno vlogo algoritmi. Naloga zaključuje, da sodobna propaganda predstavlja transformacijo zgodovinskih praks.
Ključne besede: propaganda, nacistična propaganda, politična komunikacija, digitalni mediji, družbena omrežja, propagandne tehnike
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2026; Ogledov: 363; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,35 MB) |
9. |
10. |
