1. |
2. Socialni kapital in transnacionalno mreženje ter njuna vloga pri pridobivanju virov za lokalne civilnodružbene organizacije – primer SlovenijaIrena Bizjak, 2025, ni določena Opis: V doktorski disertaciji se poskuša potrditi glavno tezo, da gradnja mrež, zaupanja in poznanstev lokalnih civilnodružbenih organizacij (CDO) na transnacionalni ravni prispeva k pridobivanju profesionalizacije in finančnih sredstev slovenskih in goriških CDO-jev. Raziskovanje se naslanja na različne teorije o (transnacionalnem) socialnem kapitalu, zagovarjajoč značilen bottom-up pristop, od lokalnih programov CDO-jev do njihovega sodelovanja z evropskimi institucijami in oblikovanja translokalnega diskurza. Ugotavljajo se neizkoriščene prednosti in pasti mreženja CDO-jev po vstopu v Evropsko unijo ter hkrati majhna absorpcijska sposobnost lokalnih CDO-jev, saj razpisi za evropska finančna sredstva terjajo svoj čas, izučen kader, sposobnost zalaganja sredstev vnaprej in pretekle izkušnje. Opažajo se preference sodelovanja institucij s CDO-ji, ki so naklonjeni trenutni politični agendi, zato morajo ti znati lobirati prek predstavnika – lobista, kar predstavlja eno od možnosti za doseganje višjih ciljev. Motivacija za mreženje CDO-jev se skriva v zastavljenem izzivu, samo mreženje CDO-jev pa predstavlja pogoj za njihovo transnacionalno delovanje, kar vodi h gradnji njihove kolektivne identitete. Velik potencial CDO-jev je njihova neformalna profesionalizacija, ki jo pridobivajo skozi svoj široki spekter delovanja. Njihova transnacionalna vloga je še vprašljiva, saj sodelovanja ne moremo enačiti z vplivom. Za goriške CDO-je so značilni mehki, začetni pristopi transnacionalne mobilizacije, sodelovanje CDO-jev pa se najbolj prebudi ob izkazani potrebi posameznega CDO-ja, ki prispeva k dobrobiti njegovih članov in uporabnikov. Mreženje se najbolj občuti iz naslova projektov Erasmus. CDO-jem goriške regije pri transnacionalnem mreženju in sodelovanju v mednarodnih projektih pomagajo regionalna stičišča, regionalne razvojne agencije in individualne pobude vodij CDO-jev, malo manj pa občine in država. Država je lahko spodbujevalec, zaviralec ali posrednik za CDO-je, z njenim spodbujanjem CDO-jev pa bi dosegli uravnotežen razvoj države.
Ključne besede: transnacionalni socialni kapital, civilnodružbena organizacija (CDO), profesionalizacija, (evropska) finančna sredstva, evropske institucije, lobiranje
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2025; Ogledov: 128; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (3,64 MB) |
3. Analiza zavzetosti zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvena negaRenata Gorjan, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zavzeti zaposleni imajo številne pozitivne učinke na delovno okolje in uspešnost organizacije. Zavzeti zaposleni so čustveno povezani s svojim delom in organizacijo, so motivirani, predani in si prizadevajo za doseganje skupnih ciljev. Zato je namen raziskave bil preveriti stopnjo zavzetosti med zaposlenimi v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Metode: Uporabljena je bila neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, ki smo ga povzeli po Gallupovem vprašalniku Q12, in Utrechtove lestvice zavzetosti (UWES-9); le-ta sta nam služila za analizo zavzetosti zaposlenih. Uporabljen je bil nenaključni namenski vzorec, ki je zajemal 169 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen program SPSS 29.0. Vrednost p<0,05 je določala mejo statistične značilnosti. Rezultati: 108 (67,9 %) anketiranih je izrazilo visoko stopnjo zavzetosti, kar je statistično značilno preseglo naša pričakovanja v višini 33,3 % (binomski test=57,075; p<0,001). Zavzetost anketiranih se ni statistično značilno razlikovala glede na delovno dobo (H=1,371; p=0,849) in ne glede na izobrazbo anketiranih (H=3,757; p=0,585). Največjo zavzetost so imeli anketirani iz babyboom generacije. Nismo ugotovili nobene razlike v delovni zavzetosti glede na opravljanje funkcije na višjem ali nižjem nivoju (U=1624,500; p=0,202). Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da je zavzetost zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota visoka. Zavzetost ni bila povezana z dolžino delovne dobe ali stopnjo izobrazbe anketiranih, kar nakazuje, da so dejavniki, kot so delovna kultura, odnosi med zaposlenimi in pomen njihovega dela, bolj odločilni pri oblikovanju zavzetosti. Rezultati ponujajo pomembne informacije za upravljanje kadrov v zdravstvu, kjer je ključno ohranjati in krepiti motivacijo zaposlenih.
Ključne besede: zavzetost zaposlenih, dejavniki zavzetosti, vodja, zdravstvo, organizacija
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2025; Ogledov: 209; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,84 MB) |
4. SPREMLJANJE ORGANIZACIJSKE KLIME NA ODDELKU SERVISA V PODJETJU XJure Avberšek, 2024, ni določena Opis: Organizacijska klima vključuje s strani zaposlenih zaznane značilnosti delovnega okolja, ki vplivajo na njihovo počutje in delo ter je ključen dejavnik uspešnosti organizacij. Namen diplomskega dela je bil raziskati trenutno organizacijsko klimo na oddelku SERVIS podjetja X ter podati predloge za izboljšave. Rezultati anketne raziskave med zaposlenimi so pokazali, da na oddelku prevladuje dobra organizacijska klima. Poleg ankete smo izvedli tudi štiri intervjuje, in sicer z zaposlenim, vodjo, direktorjem in kadrovsko službo. Analiza intervjujev razkriva različne perspektive glede delovnega okolja in organizacijske klime v podjetju X.
Ključne besede: klima, organizacija, sodelovanje, timsko delo, družbena odgovornost, trajnostni razvoj.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 388; Prenosov: 1
Celotno besedilo (603,10 KB) |
5. |
6. Pot do nestalnega članstva Republike Slovenije v Varnostnem svetu (2024-2025) : magistrsko deloJovana Ivanović, 2025, magistrsko delo Opis: Slovenija kot mala država je v svojih 32 letih samostojnosti ustvarila velike diplomatske dosežke ter sam razvoj diplomacije. Pot k razvoju multilateralne diplomacije se je začela 22. maja 1992 s pridružitvijo Organizaciji združenih narodov. Prva priložnost za utrditev Slovenije kot subjekta v mednarodnih odnosih je sledila šest let po priznanju, saj je postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 1998−1999. Nestalno članstvo se je izkazalo kot uspešno, saj je Slovenija v naslednjih letih postala članica NATA in EU, za tem je sledilo predsedovanje OVSE, MČV ter Odboru guvernerjev Mednarodne agencije IAEA, ki velja za eno izmed temeljnih multilateralnih mehanizmov za zagotavljanje globalne varnosti in miru. Sledilo je uspešno predsedovanje Svetu EU ter Odboru ministrov SE. Slovenija je bila tako v prvih dveh desetletjih samostojnosti deležna več zelo pomembnih multilateralnih projektov in krepila svojo diplomatsko mrežo po svetu. Sledilo je nekaj let zatišja ter neuspešna kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2012−2013. Prav tako se niso odpirala nova diplomatska in konzularna predstavništva, kar je pomenilo prekinitev širitve slovenske diplomatske mreže. Slovenija se je na prizorišče mednarodnih odnosov vrnila v letu 2022 z nepričakovano kandidaturo za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024−2025. Odločitev za kandidaturo je bila izjemno pogumna, saj se svet nahaja v izjemno slabih varnostnih razmerah in odnosih med poli. Slovenija je v kandidaturo vstopila zelo samozavestno ter z dobro pripravljenimi diplomatskimi strategijami in odločnostjo za uspeh. Povrnila je napore v napredek diplomacije, krepitev diplomatskih odnosov ter širjenje diplomatske mreže po celem svetu, predvsem na do zdaj slabo pokrivano področje Afrike. Za uspešno vodenje nestalnega članstva je na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve vzpostavljena Projektna enota, ki pomaga pri pripravi programa ter sodelovanja s preostalimi stalnimi in nestalnimi članicami. Rezultati nestalnega članstva bodo razvidni po končanem mandatu. Zelo pomembna bo sposobnost slovenske diplomacije za ponotranjenje pridobljenih izkušenj, nadaljevanje širjenja diplomatske mreže ter obstoj Slovenije in sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev v mednarodni skupnosti.
Ključne besede: diplomacija, multilateralna diplomacija, Organizacija združenih narodov, OZN, Varnostni svet, lobiranje, nestalno članstvo, kandidatura, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 758; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,61 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
