1. Ustvarjanje pogojev za uresničevanje spremembNina Fifolt, Klemen Mihalič, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Na kakšen način organizacije ustvarjajo pogoje za uresničevanje sprememb? Namen: Preučili smo strokovno literaturo, ki obravnava različne načine uspešnega upravljanja sprememb v organizacijah ter na podlagi rezultatov oblikovali temeljne ugotovitve in spoznanja. Metoda: Pri pisanju teoretičnih izhodišč smo uporabili opisno metodo s študijem relevantne domače in tuje literature ter metodo povzemanja z uporabo zapiskov in navedb drugih avtorjev. Pri raziskavi smo izvedli sistematičen pregled relevantnih strokovnih virov in nato izvedli njihovo kvalitativno analizo, kjer smo s pomočjo analitičnega proučevanja oblikovali temeljne ugotovitve in spoznanja vezana na naše raziskovalno vprašanje. Rezultati: Organizacije ustvarjajo pogoje za uspešno uresničevanje sprememb z večdimenzionalnim pristopom, na katerega vplivajo transformacijski in transakcijski dejavniki sprememb. Uspešnost sprememb je odvisna od sposobnosti organizacij, da prepoznajo izzive in implementirajo strategije, ki spodbujajo inoviranje in agilnost ter vključenost deležnikov v organizacijske procese. Pri uresničevanju sprememb gre za proces, ki vključuje neprestano samoizpraševanje in samorefleksijo za doseganje odličnih rezultatov. Odprta in učinkovita dvosmerna komunikacija, temelječa na podlagi transparentnih dokazov, je ključna za zmanjševanja odpora pri uvajanju sprememb. Organizacija: Zbrane ugotovitve prispevajo k razumevanju negativnih dejavnikov odpora pri uvajanju sprememb ter organizacijam pomagajo pri uvajanju boljših strategij in organizacijskih procesov, ki podpirajo vključenost udeležencev in uvajanje inovacij. Družba: Vodenje sprememb ne povečuje uspešnosti zgolj organizacije same, temveč lahko spodbuja transformacijske premike v zunanjem okolju organizacije, ki vodijo k bolj inovativni in na trajnostnem modelu temelječi družbi. Originalnost: Raziskava se celovito loteva uspešnega upravljanja sprememb, saj združuje analizo strateških (transformacijski) in transakcijskih (operativnih) dejavnikov sprememb ter sintezo različnih teoretičnih modelov upravljanja sprememb. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskave v zajeti literaturi uporabljajo različne metodologije, kar bi lahko vplivalo notranjo veljavnost raziskave. Prav tako so viri vključevali organizacije z različnih področij delovanja, kar lahko vpliva na zunanjo veljavnost raziskave ter s tem posploševanje na preostale specifične sektorje. Za izboljšanje veljavnosti raziskave o ustvarjanju pogojev za uresničevanje sprememb svetujemo izvedbo empirične raziskave v različnih sektorjih.
Ključne besede: uvajanje sprememb, vodenje sprememb, model EFQM, agilnost organizacije, dejavniki sprememb, trajnost, organizacijska kultura
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 168; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (396,84 KB) |
2. Vloga voditeljstva in organizacijske kulture pri doseganju poslovne odličnostiSabina Borse Hren, Kristina Kovač, Mateja Eršte, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: voditeljstvo, organizacijska kultura, poslovna odličnost, družbena odgovornost, čustvena inteligenca, strateško razmišljanje, inovativnost, trajnostna rast, odprta komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 87; Prenosov: 1
Celotno besedilo (373,12 KB) |
3. |
4. Zavedanje etičnosti med zaposlenimi v socialnem varstvuDžesima Ćehić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zavedanje etičnosti med zaposlenimi v socialnem varstvu je večrazsežen pojav, ki se oblikuje na presečišču osebnih vrednot, profesionalnih načel in institucionalnega okolja. Razumevanje pojmovanja etičnosti, dejavnikov njenega oblikovanja ter odzivanja na neetična ravnanja je ključno za zaščito dostojanstva uporabnikov in kakovost strokovnega dela.
Metode: Izveden je bil strukturiran pregled literature v obdobju 2018–2025. Iskanje je potekalo v bazah PubMed Central, ScienceDirect, SpringerLink, ProQuest, Google Scholar in COBISS, in sicer z vnaprej določenim iskalnim nizom v slovenskem in angleškem jeziku. Uporabljena so bila vključitvena in izključitvena merila ter večstopenjski postopek izbora. Od 270 pridobljenih zadetkov je bilo v končno analizo uvrščenih 17 člankov. Viri so bili razporejeni po hierarhiji dokazov, podatki pa obdelani z
vsebinskim kodiranjem in tematsko sintezo.
Rezultati: Najvišjo raven dokazov predstavljajo sistematični pregledi, ki etično odločanje opredeljujejo kot usklajevanje avtonomije, koristnosti in pravičnosti. Presečne in kvalitativne raziskave poudarjajo pomen etičnega vodenja, organizacijske identitete, varnih kanalov za razpravo in supervizije. Nadzor in administrativne obremenitve pa vodijo v etično otopelost. Odzivanje na neetičnost sega od molka do
civilnega poguma, pri čemer je odločilna organizacijska varnost. Moralna občutljivost se kaže kot ključna
pri prepoznavanju dilem in odločanju.
Razprava: Etična zavest se kaže kot dinamičen proces učenja in refleksije, ki ga krepijo etično vodenje, sistematično izobraževanje, supervizija ter varni mehanizmi za prijavo. Krepitev etične kulture, ki presega formalizem in podpira civilni pogum, prispeva k višji kakovosti storitev in zaščiti pravic uporabnikov.
Ključne besede: etična zavest, socialno varstvo, etično odločanje, organizacijska kultura, civilni pogum, moralna občutljivost.
Ključne besede: etična zavest, socialno varstvo, etično odločanje, organizacijska kultura, civilni pogum, moralna občutljivost.
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 398; Prenosov: 9
Celotno besedilo (630,02 KB) |
5. |
6. PRILAGAJANJE NA SPREMEMBE V ZDRAVSTVENEM SISTEMU: Integracija pacientove perspektive pri oblikovanju strategij razvoja javnih zdravstvenih zavodov za obvladovanje sprememb ter vpliv družbenih dejavnikov na kakovost zdravstvene oskrbeLjubinka Počrvina, 2025, ni določena Opis: Uvod: Namen disertacije je raziskati, kako lahko perspektiva pacientov postane sestavni del strateškega načrtovanja v javnih zdravstvenih zavodih, in sicer z namenom bolj učinkovitega odzivanja na spremembe v zdravstvu. Posebna pozornost je namenjena vplivu družbenih dejavnikov, kot so organizacijska kultura, zdravstvena pismenost, digitalna dostopnost ter odnos in zrelost vodstev zavodov do participacije pacientov. Disertacija analizira, kako strukturni dejavniki omogočajo ali omejujejo vključevanje pacientov kot enakovrednih partnerjev v oblikovanje zdravstvene politike. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali zakonodajne reforme, zlasti Zakon o kakovosti v zdravstvu, predstavljajo dejanski premik v praksi ali ostajajo na ravni formalne, simbolne participacije. Namen raziskave je tudi oblikovanje priporočil za dolgoročno vključujočo in odzivno zdravstveno politiko, ki bo sposobna nasloviti potrebe prihodnjih modelov zdravljenja.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji in metodološki triangulaciji. Uporabljene so bile štiri glavne metode: analiza zakonodajnih in strateških dokumentov, polstrukturirani intervjuji s 26 deležniki, štiri fokusne skupine s 40 udeleženci ter diskurzivna analiza medijskih vsebin. Tematska, vsebinska in diskurzivna analiza so bile izvedene z namenom identifikacije vzorcev, ovir in priložnosti participacije pacientov v praksi.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da vključevanje pacientov v Sloveniji pogosto ostaja na simbolni ravni. Zaznani so bili strukturni izzivi, kot so hierarhična kultura v zdravstvenih ustanovah, pomanjkanje sistemskih mehanizmov za participacijo, nizka zdravstvena pismenost ranljivih skupin ter neenak dostop do digitalnih rešitev. Zakon o kakovosti v zdravstvu (2024) predstavlja pomemben korak, vendar njegova implementacija še ne kaže sistemske spremembe. Primeri dobre prakse, kot so sodelovanje nevladnih organizacij in razvoj pilotnih programov skupnega odločanja, kažejo na potencial za dolgoročne učinke ob ustrezni institucionalni podpori.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da brez spremembe organizacijske kulture in odnosa do pacientov kot sogovornikov zakonodajne reforme ostajajo nezadostne. Uvedba modela skupnega odločanja (shared decision-making), vzpostavitev regijskih preventivnih centrov ter celovit pristop na mikro, mezo in makro ravni predstavljajo konkretne korake k prehodu iz simbolne v realno participacijo pacientov. Le takšen sistem, ki temelji na zaupanju, odprti komunikaciji in vrednotah vključevanja, omogoča dolgoročno vzdržnost in pravičnost zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: participacija pacientov, kakovost zdravstvene oskrbe, zdravstvene reforme, zdravstvena pismenost, organizacijska kultura, skupno odločanje, vključujoča politika.
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2025; Ogledov: 524; Prenosov: 0
Celotno besedilo (9,59 MB) |
7. Zadovoljstvo zaposlenih v enotah Doma upokojencev Ptuj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaInes Kodrič, 2024, diplomsko delo Opis: UVOD: Delo v domovih za starejše je fizično in psihično naporno, kar ima velik vpliv na zadovoljstvo na delovnih mestih. Za raziskovanje smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja in tri hipoteze. METODA: V teoretičnem delu smo opredelili ključne pojme in izvedli kritični pregled literature. Deskriptivna metoda nam je omogočila analizo literature v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. Izpostavili smo pomembne pojme, jih opisali in podprli z obstoječimi študijami. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik v fizični obliki, dobljene podatke pa smo analizirali v programu SPSS. Razdeljenih je bilo 561 anketnih vprašalnikov. REZULTATI: Ugotovili smo, da se stopnja zadovoljstva na delovnih mestih statistično značilno ne razlikuje glede na spol, področje dela ali delovno dobo v organizaciji. Splošno zadovoljstvo je bilo na lestvici od 1 (popolnoma nezadovoljen) do 10 (popolnoma zadovoljen) v povprečju ocenjeno s številom 6,6. Za izboljšanje zadovoljstva zaposleni v prvi vrsti s 40,3 % menijo, da bi se izboljšalo z višjo plačo, menijo pa tudi, da bi zadovoljstvo izboljšalo večje število kadra (27,7 %). Nekoliko manj jih meni, da bi zadovoljstvo izboljšali boljši medsebojni odnosi (19,7 %) ter več izobraževanj in usposabljanj (12 %). Le dva (0,4 %) pa sta podala svoj odgovor. RAZPRAVA: Zadovoljstvo na delovnem mestu je odvisno predvsem od stresa, ki ga zaposleni doživljajo, ter njihovih osebnih značilnosti in prepričanj. Ni pa odvisno od spola, področja dela in delovne dobe v organizaciji. Obstajajo dejavniki, ki bi jih organizacija lahko bolj upoštevala pri izboljševanju zadovoljstva svojih zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, organizacijska klima, organizacijska kultura, stres na delovnem mestu, domovi upokojencev
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 1427; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,25 MB) |
8. |
9. |
10. Komunikacija kot faktor zadovoljstva pri delu : diplomska nalogaIvanka Zakšek, 2024, diplomsko delo Ključne besede: komunikacija, organizacijska klima, organizacijska kultura, zaposleni, zadovoljstvo, uspešnost, motivacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 1446; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,25 MB) |
