1. Diplomatski spomini Ivana Švegla in Bogumila Vošnjaka - primerjava : magistrsko deloPrimož Hodak, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Diplomatski spomini Ivana Švegla in Bogumila Vošnjaka – primerjava, obravnava diplomatsko in politično delovanje, osebnostne značilnosti in izražanje vrednot pomembnih dveh slovenskih diplomatov, ki sta v času pred, med in po prvi svetovni vojni vplivala na združevanje Južnih Slovanov habsburške monarhije s Slovani kraljevine Srbov ter pripomogla ustvarjati novonastalo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osrednje raziskovanje temelji na primerjavi njunih diplomatskih spominov, zapisanih v avtobiografskih, biografskih ter strokovnih zgodovinskih virih, pri čemer je uporabljena kombinacija primerjalne, zgodovinske in analitične metode. Dr. Ivan Švegel je bil predstavnik uradne diplomacije Avstro-Ogrske monarhije, kjer je deloval v okviru bilateralne in multilateralne diplomacije ter kasneje kot politik, diplomat in minister v Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev ter Kraljevini Jugoslaviji. Medtem ko je dr. Bogumil Vošnjak najprej deloval kot politični aktivist in snovalec jugoslovanske ideje v Jugoslovanskem emigrantskem odboru, kjer je zastopal neuradno diplomacijo novo nastajajoče države, je po prvi svetovni vojni deloval kot diplomat in politik. Švegel je diplomacijo dojemal kot profesionalno dejavnost, ki temelji na protokolu, lojalnosti in integriteti. Svetovno politiko je interpretiral kot usmerjeno k podpori državnih interesov, kjer so moralna načela pomembna, a podrejena državnim ciljem in novemu svetovnemu redu. Vošnjak pa je diplomacijo razumel kot etično poslanstvo, namenjeno narodni osamosvojitvi in mednarodni pravičnosti. Bil je kritičen do konservativnih diplomatskih krogov, svetovno politiko pa je dojemal kot preračunljivost in interesno usmerjeno odločanje vodilnih držav tistega časa. Oba diplomata in politika sta se kot člana skupne delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev srečala tudi na Pariški mirovni konferenci, kjer sta si prizadevala za združitev vseh slovensko govorečih Slovanov v eni državi. Primerjava osebnostnih lastnosti in vrednot obeh razkriva razlike med realističnim, institucionalno usmerjenim dr. Ivanom Šveglom in idealističnim dr. Bogumilom Vošnjakom kot zagovornikom narodne pravičnosti. V zaključku magistrsko delo predstavi kontinuiteto njunih vrednot in etičnih načel v postmoderni diplomaciji, kjer kljub tehnološkim in političnim spremembam ostajajo integriteta, etična komunikacija in odgovornost do skupnega dobrega temeljne vrednote za diplomatsko delovanje.
Ključne besede: Ivan Švegel, Bogumil Vošnjak, diplomatski spomini, diplomatska etika, diplomatsko delovanje, politično delovanje, osebnostne lastnosti, vrednote, postmoderna diplomacija
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 35; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (915,05 KB) |
2. Vpliv osebnostnih lastnosti na socialno vključenost Romov v krajevni skupnosti Cerklje ob KrkiGordana Štimac, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava vpliv osebnostnih lastnosti Romov na njihovo socialno vključenost v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki. Raziskava temelji na prirejenem modelu velikih pet osebnostnih lastnosti (Costa in McCrae, 1992) ter proučuje, kako dimenzije, kot so ekstravertnost, odprtost za nove izkušnje, čustvena stabilnost in vestnost, vplivajo na vključevanje Romov v izobraževalne, zaposlitvene in socialne procese. Teoretični okvir vključuje ugotovitve raziskovalcev, ki povezujejo osebnostne značilnosti z družbenimi procesi vključenosti in izključenosti, pri čemer Pistotnik (2021) poudarja pomen upoštevanja kulturnih značilnosti, Hladusha (2024) pa izpostavlja vpliv predsodkov in kulturnih razlik kot oviro integracije. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo pozitivne osebnostne lastnosti, kot sta samozavest in optimizem, ključno vlogo pri spodbujanju socialne participacije marginaliziranih skupin. Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju procesov socialne vključenosti Romov in ponujajo izhodišča za oblikovanje učinkovitih praks vključevanja v lokalno okolje.
Ključne besede: Romi, socialna vključenost, osebnostne lastnosti
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2025; Ogledov: 700; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,01 MB) |
3. Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene negeVeronika Indihar, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov, saj oblikujejo način komuniciranja, pristop k delu in odzivanje v zahtevnih situacijah. Lastnosti, kot so empatija, potrpežljivost, komunikativnost in zanesljivost, so ključne za vzpostavitev zaupanja med izvajalcem in pacientom. Zdravstvena nega ni le tehnično, temveč tudi čustveno zahtevno delo, ki zahteva visoko stopnjo osebne predanosti. Vse večja kulturna raznolikost pacientov dodatno poudarja pomen odprtosti in prilagodljivosti, zato je razvoj ustreznih osebnostnih lastnosti med zdravstvenimi delavci bistvenega pomena za učinkovito in celostno obravnavo pacientov.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni pristop. Primarne in sekundarne vire smo zbrali z analizo strokovne literature in bibliografskih baz. Podatke smo pridobili z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil objavljen na platformi 1ka. Udeležba v anketi je bila prostovoljna in anonimna. Skupno je sodelovalo 116 oseb.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci prevladujejo ženske (78 %) in mlajši odrasli, stari med 20 in 29 let (42 %). Najpogosteje zaznane osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege so komunikativnost, prijaznost, natančnost in empatija. Večina anketirancev meni, da se osebnostne lastnosti lahko vsaj delno razvijejo z izkušnjami. Pri ocenjevanju izvajalcev iz različnih kulturnih okolij in glede razlik med spoloma prevladujejo nevtralna ali zmerno pozitivna mnenja. Empatija izstopa kot ključna lastnost za kakovostno zdravstveno oskrbo, zaupanje in uspešno komunikacijo s pacienti.
Razprava: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost njihovega dela, odnose s pacienti ter sposobnost obvladovanja stresa in zahtevnih situacij. Raziskave kažejo, da so empatija, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost ključne za uspešno opravljanje tega poklica. Razumevanje teh lastnosti omogoča boljšo izbiro kadra, ciljno usmerjeno izobraževanje ter dolgoročno krepitev kompetenc v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, osebnostne lastnosti, empatija, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 812; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. |
5. SPREMEMBA SPLETNIH NAKUPOVALNIH NAVAD PO PANDEMIJIRomana Veselič, 2024, ni določena Opis: Spletno nakupovanje je način nakupovanja iz domačega naslonjača preko spletnega brskalnika. Najvišja rast te oblike nakupovanja je nastala kot poledica pandemije, saj smo bili potrošniki zaradi okoliščin prisiljeni v spletno nakupovanje zaradi številnih omejitev. Vsekakor je pandemija pripomogla k razcvetu digitalizacije, saj ni bilo druge izbire. Potrošniki praktično čez noč nismo smeli v trgovine. Človeške lastnosti vplivajo na naše življenje v celoti in posledično na naše odločitve. V magistrski nalogi se bomo osredotočili na štiri osebnostne lastnosti, in sicer optimizem, samopodobo, osebno zadovoljstvo in introvertiranost. Vsaka od teh lastnosti se drugače odraža v realnem življenju in vsaka od teh lastnosti ima vpliv na naše nakupovalne vzorce.
Optimisti so ljudje vedre narave, vedno pozitivno naravnani, ni jih strah tveganja. Ljudje z visoko samopodobo kupujejo izdelke, ki se ujemajo z njihovim imidžem. Že v osnovi so ti izdelki prestižnejši in boljši, saj se to sklada z njihovim mnenjem o sebi. Ne odlašajo z nakupi in so drznejši pri odločitvah. Posamezniki, ki so zadovoljni z življenjem na splošno, imajo povišane emocije v pozitivno smer. Po navadi so takšni ljudje tudi finančno uspešnejši, zato se za spletni nakup z lahkoto odločijo in so drznejši pri svojih odločitvah. Za introvertirane osebnosti so spletni nakupi balzam za dušo.
V naši kvantitativni metodi ankete smo merili korelacijo. Raziskava je pokazala, da so navade spletnega nakupovanja zakoreninjene med potrošniki in so bistveno večje kot pred pandemijo, tudi na urbanih območjih. Eskalirala pa so tudi socialna omrežja in povečala se je moč vplivnežev. Tukaj pa osebnostne lastnosti človeka pridejo do izraza. Raziskava kaže, da vplivnež ženske prej prepriča v nakup. Splošno zadovoljstvo z življenjem je povezano s hitrejšo odločitvijo spletnega nakupa, medtem ko optimizem, introvertiranost in samopodoba nimajo povezave z nakupovalno odločitvijo.
Ključne besede: : pandemija, nakupovalne navade, splet, fizične trgovine, osebnostne lastnosti, vpliv socialnih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2024; Ogledov: 1775; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,99 MB) |
6. Motivacija za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklicaPetra Škabar, 2023, ni določena Opis: Raziskali smo motivacijo za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica in se spraševali o vplivu osebnostnih lastnosti in otroštva na izbiro dotične poklicne poti. Številni avtorji poudarjajo nevarnost nezavedanja lastnih motivov za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica in vpliva terapevtovih osebnostnih lastnosti tako na izid psihoterapije, kot tudi na terapevtsko alianso. Med bolj raziskana področja pa štejemo vpliv terapevtovega otroštva na izbiro poklicne poti na področju pomoči sočloveku, kjer avtorji izpostavljajo direktno povezavo med terapevtovim otroštvom in motivacijo za izbiro poklica v svetovanju ali psihoterapiji. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo na vzorcu osmih psihoterapevtov preverjali motivacijo za izbiro psihoterapevtskega poklica, udeleženci pa so se samoocenjevali tudi na podlagi vprašalnika Velikih pet (BFI), prevedenega iz angleškega jezika. Potrdili smo pomembnost medosebnih razlik pri identifikaciji motivatorjev za izbiro psihoterapevtskega poklica, med ključnimi motivatorji pa smo zaznali altruizem, željo po pomoči sočloveku in željo drugim nuditi to, kar sami nismo imeli. Osebnostne lastnosti, kot so sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost, so se izkazale kot pomembne pri odločevalnem procesu izbire poklica psihoterapije ali svetovanja, medtem ko eksplicitnih učinkov pri faktorjih ekstravertnosti ni bilo zaznavati. Raziskava med drugim poudarja tudi pomemben vpliv tako pozitivnih, kot tudi negativnih izkušenj iz otroštva na motivacijo za izbiro poklica psihoterapije ali svetovanja, pri čemer je večina udeležencev poročala o negativnih izkušnjah iz otroštva. Raziskava odpira številne priložnosti za nadaljnje raziskovanje na področju motivacije za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica, osebnosti terapevtov in vpliva otroštva na izbiro poklicne poti na področju pomoči sočloveku. Razumevanje teh faktorjev lahko prispeva k boljšemu usmerjanju na področju karierne izbire in razvoju bolj učinkovitih programov usposabljanja za prihodnje generacije psihoterapevtov in svetovalcev.
Ključne besede: motivacija, osebnostne lastnosti, psihoterapevt, svetovalec, izbira poklicne poti
Objavljeno v ReVIS: 11.10.2023; Ogledov: 1858; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. |
8. Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju : magistrska nalogaUrška Metelko, 2018, magistrsko delo Ključne besede: menedžer, družinsko podjetje, osebnostne lastnosti, organizacijsko vedenje, vodenje, odnosi, menedžment, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 2940; Prenosov: 81
Celotno besedilo (715,56 KB) |
9. Gradniki avtopoietskega modela vodenja v organizacijah v Sloveniji : doktorska disertacijaMateja Kalan, 2020, doktorska disertacija Ključne besede: avtopoieza, avtopoietski model, avtopoietski vodja, stili vodenja, osebnostne lastnosti, modeli vodenja, organizacija, vodenje, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2021; Ogledov: 3106; Prenosov: 165
Celotno besedilo (3,89 MB) |
10. |
