1. MEDIJSKA VZGOJA V SLOVENIJI Z VIDIKA STARŠEV IN MLADIHAnja Bratoš, 2024, ni določena Opis: Medijska vzgoja obsega pridobivanje in razvoj raznovrstnih medijskih znanj in kompetenc, kot so sposobnosti dostopa, analize in evalvacije, ustvarjanja, refleksije ter ukrepanja. Te so zaradi širjenja in razvoja medijskih in predvsem digitalnih vsebin nepogrešljive, potreba po ustreznem izobraževanju na to temo zato narašča in zadeva družbo v celoti. V nalogi Medijska vzgoja v Sloveniji z vidika staršev osnovnošolcev in mladih preučujemo izbrani fenomen na domačih tleh z vidika staršev osnovnošolcev in mladih. Prvi del sestavljajo pojmovno-teoretična izhodišča, temelječa na obsežni strokovni in znanstveni literaturi, medtem ko v empiričnem delu izhajamo iz filozofskega ozadja pragmatizma, uporabljamo mešane metode in operiramo z izbranimi sekundarnimi podatki treh predhodnih raziskav. Končne ugotovitve so času primerne in celostne, saj združujejo tako meritve realnosti, ki jo je moč opazovati in posplošiti, kot tudi opise bolj poglobljenega razumevanja medijske vzgoje. Najprej potrdimo predpostavljene dejavnike, ki vplivajo na razvoj medijskih spretnosti in navad, nato razkrijemo nove. Ob tem na podlagi zaznave velikega neskladja na nekaterih ravneh medijske in digitalne pismenosti med današnjimi odraščajočimi, starejšimi in celo generacijami izpred desetih let, vztrajno opozarjamo na nujo po posodobitvi učnih načrtov ter implementaciji aktualnejših in ustreznejših metod in vsebin na tem področju. Sočasno osvetlimo še problematiko odnosa institucij do medijskih naprav in neusklajenih šolskih pravilnikov ter odraslih, katerih lastne medijske navade so včasih problematične, edukacijske prakse pa nezadostne. Delo v obliki obsežnega, kakovostnega ter aktualnega popisa stanja in trendov preučevanega fenomena tako predstavlja pomemben prispevek k znanosti ter priložnost za optimizacijo procesov medijske vzgoje in s tem povečanje medijske pismenosti slovenskih državljanov v prihodnosti.
Ključne besede: medijska vzgoja, medijska pismenost, vplivi medijev, mediji, mladi, srednješolci, osnovnošolci
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 765; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (2,66 MB) |
2. Narcizem pri otrocih : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeJakob Černigoj, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem izraženosti narcizma pri slovenskih osnovnošolcih, izraženosti posameznih vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni, permisivni) pri starših in s povezanostjo narcizma z vzgojnimi stili. Za to temo smo se odločili, ker smo hoteli preveriti stanje narcizma pri slovenskih osnovnošolcih ter z raziskavo preveriti tezo, da je permisivni vzgojni stil vzrok narcizma. Želeli smo tudi preveriti, kateri vzgojni stil starši največ uporabljajo. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodo. Rezultate smo pridobivali z anketnimi vprašalniki na spletni strani 1KA. V teoretičnem delu smo najprej naredili pregled narcizma v zgodovini, raziskali, kako se ga obravnava danes, ter proučili njegov vpliv na otroka. Nadaljevali smo s pregledom vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni in permisivni). V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na slovenskih osnovnošolcih, starih od 12 do 14 let, in njihovih starših. Ugotovili smo, da je pri slovenskih otrocih narcizem v povprečju srednje izražen in da največ staršev uporablja avtoritativni vzgojni stil. Naša raziskava je pokazala, da sta avtoritativni in avtoritarni stil vzgoje zanemarljivo povezana z narcističnim vedenjem otrok, medtem ko je permisivni vzgojni stil z narcističnim vedenjem otrok šibko povezan. S pojavom narcističnega vedenja so negativno povezane podkategorije avtoritativnega stila toplina in vključenost ter demokratsko sodelovanje.
Ključne besede: narcizem, avtoritarni vzgojni stil, permisivni vzgojni stil, slovenski osnovnošolci, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1388; Prenosov: 39
Celotno besedilo (3,15 MB) |
3. Nasilje na socialnih omrežjih in osnovnošolski otroci : doktorska disertacijaTanja Zadražnik, 2022, doktorska disertacija Opis: Splet in socialna omrežja imajo vsak dan več uporabnikov, ki so vse mlajši in splet pogosto uporabljajo brez nadzora staršev. Otroci pogosto nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi znali prepoznati nevarnosti in tveganja ter pravilno in pravočasno odreagirati, zato so posledično najbolj ogrožena skupina uporabnikov interneta in socialnih omrežij. Z doktorsko disertacijo smo želeli predstaviti celovit pregled in trenutno stanje na področju nasilja na spletu in socialnih omrežjih med osnovnošolci. Razdeljena je na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljena najbolj aktualna socialna omrežja in njihove značilnosti ter vpliv sodobne tehnologije na otroke in mladostnike. Sledi predstavitev oblik spletnega nasilja, njihove značilnosti in posledice. Analizirali smo starševske vzgojne sloge, starševski nadzor in ozaveščenost staršev o nevarnostih na spletu. Pregledali smo značilnosti urbanega in ruralnega okolja, ker nas je zanimal vpliv obeh okolij na pojavnost nasilja na spletu in socialnih omrežjih ter morebitne razlike med njima. Analizirali smo slovensko in mednarodno zakonodajo, pri čemer smo uporabili deduktivni pristop. Glede preventivnega pristopa k reševanju perečega problema spletnega nasilja smo analizirali institucionalne oblike pomoči in pomembnejše nevladne organizacije. Drugi del doktorske disertacije predstavlja empirična raziskava. Namen raziskave je bilo ugotoviti poznavanje spletnega nasilja in preučitev stanja nasilja na spletu in socialnih omrežjih s ciljem raziskati uporabo spleta in socialnih omrežij ter spletnega nasilja med osnovnošolci. Izvedena je bila spletna anketa, ki se je v času preventivnih ukrepov za zajezitev Covid-19 izkazala za najbolj primerno izbiro raziskovalne metode. Anketirali smo učence tretje triade dveh osnovnih šol, ene iz urbanega okolja in druge iz ruralnega okolja. Izbrani sta bili načrtno zaradi morebitnih razlik pri uporabi socialnih omrežij glede na okolje. Na koncu smo naredili primerjalno analizo pridobljenih rezultatov obeh šol in prednosti ter slabosti metodološkega pristopa. V zaključnem delu so podani predlogi za oblikovanje učinkovitih politik in strategij, ki bi pripomogle k prepoznavanju in preprečevanju spletnega nasilja med otroki. Potrebna bi bila sprememba zakonodaje in organizacija dodatnih izobraževanj tako za otroke, starše, učitelje in vse, ki aktivno sodelujejo z otroki in mladostniki.
Ključne besede: nasilje na spletu in socialnih omrežjih, osnovnošolci, družina, urbano in ruralno okolje, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 2485; Prenosov: 128
Celotno besedilo (4,67 MB) |
4. Prehranjevalne navade mladostnikov : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeJasna Ambrožič, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov,
osnovnošolcev.
V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem
pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav
začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem
opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in
zelenjave v prehrani.
Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično
okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen
psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko
hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja.
Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju
opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za
izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov.
V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi.
V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v
domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov,
uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati
ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene
hipoteze.
Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 2849; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,74 MB) |
