1. |
2. Ozaveščenost prebivalcev Pomurja o alergijah na hrano pri otrocih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNikolina Sluga, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Ozaveščenost prebivalstva o alergijah na hrano je pomembna. Alergije na hrano so v zadnjih letih postale vse pogostejše in vplivajo na zdravje ter kakovost ţivljenja otrok in njihovih druţin. Lahko se pojavijo ţe v zgodnjem otroštvu in lahko povzročijo resne zdravstvene teţave, zato je ozaveščenost ključna za preprečevanje in obvladovanje alergij na hrano. Prepoznavanje simptomov in vzrokov alergij je bistvenega pomena za zaščito otrok. Metode: Podatke za diplomsko delo smo dobili s pomočjo kvantitativne metode. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki smo ga povzeli po The Chicago Food Allergy Research Survey for the General Public (CFARS-GP) in The Chicago Food Allergy Research Surveys for Parents of Children with Food Allergy (CFARS-PRNT). Rezultati: Anketo je izpolnilo 150 prebivalcev Pomurja. Na podlagi dobljenih rezultatov raziskave smo ugotovili, da več kot polovica anketirancev (66 %) pozna vsaj enega, ki ima alergijo na hrano. Po mnenju anketiranih so mleko (85 %), jajca (54 %) in arašidi (75 %) med tremi najpogostejšimi alergeni v hrani pri otrocih. 84 % anketirancev se strinja, da alergije na hrano v Sloveniji naraščajo. Razprava: Rezultati diplomskega dela so pokazali, da bi bilo potrebno ljudi bolj ozaveščati o alergijah na hrano. Izobraţevanje prebivalstva in dostop do informacij so ključni dejavniki, ki lahko prispevajo k večji ozaveščenosti in razumevanju te problematike.
Ključne besede: alergije na hrano, alergeni, otroci, prehrana, dojenje
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 126; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Primerjava programov cepljenja predšolskih otrok v sloveniji in po svetu ter stališče staršev v pomurski regiji glede obveznih cepljenj : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeEva Kosi, 2025, magistrsko delo Opis: Cepljenje je eden najučinkovitejših ukrepov v boju proti nalezljivim boleznim, saj se z njim letno reši na milijone življenj. Ne zaščiti se le posameznika, temveč celotno skupnost. Obvezno cepljenje otrok v sodobnem času zbuja vedno več dvomov in vprašanj. V nekaterih državah so cepljenja otrok po zakonu obvezna, med njimi je tudi Slovenija, druge pa cepljenje zgolj priporočajo. Pristojne institucije si prizadevajo za zmanjšanje razlik med precepljenostjo otrok v razvitem svetu in državami v razvoju. Izvedena je bila eksplorativno-deskriptivna raziskava, z namenom raziskati in primerjati programe cepljenja predšolskih otrok v Sloveniji in svetu ter spoznati, kakšno mnenje glede obveznih cepljenj imajo starši predšolskih otrok v Pomurski regiji. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda literature, anketnega vprašalnika in intervjuja. Rezultati kažejo, da je med starši v Pomurju prisoten dvom v zvezi s stranskimi učinki, a je njihovo mnenje glede cepljenja pretežno pozitivno. Zaupanje v slovenski program cepljenja je v splošnem veliko. Cepljenje je pomemben preventivni ukrep, ki se izvaja že pri majhnih otrocih, da se čim prej minimalizira možnost stika s povzročitelji najhujših nalezljivih bolezni. Občutek obveze in odsotnosti izbire lahko sproži nasprotni učinek – tj. še večji odpor proti cepljenju.
Ključne besede: obvezna cepljenja, cepljenje otrok, predšolski otroci, programi cepljenja
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2026; Ogledov: 156; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Primerjava meritev sagitalnih krivin hrbtenice, izmerjenih s svinčnico in aparatom za rasterstereografijo Formetric 4D, pri otrocih in mladostnikih : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeMihela Matičič, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zanesljive in dostopne metode ocenjevanja telesne drže so ključne za zgodnje prepoznavanje posturalnih nepravilnosti. V klinični praksi se pogosto uporablja svinčnica, ker omogoča hitro in enostavno merjenje, medtem ko novejše metode, kot je Formetric 4D, omogočajo natančne, ponovljive meritve. Metode: Analizirani so bili podatki 35 preiskovancev. Primerjani so bili razdalje od navpičnice do procesusa spinosusa C7 (PSC7) in L3 (PSL3) ter sagitalni indeks. Podatki so bili primerjani z normativnimi vrednostmi in analizirani glede na indeks telesne mase (ITM), spol in starost. Statistična obdelava je bila izvedena v programu SPSS 29.0. Statistična značilnost je bila določena pri p = 0,05. Rezultati: Statistično značilna razlika med metodama je bila ugotovljena v nivoju PSC7 (p < 0,001; α = 0,05), medtem ko je v nivoju PSL3 ni (p = 0,252). Sagitalna indeksa dobro korelirata (ICC = 0,864). Prav tako je izračunan interval zaupanja za meritve s svinčnico znotraj intervala zaupanja normativnih vrednosti (NV), ki je enak za oba nivoja meritev (NV = 39,9 ± 16,7 mm; PSC7 = 37,68–48,03 mm in PSL3 = 32,98–41,02 mm). Razprava in sklep: Rezultati so pokazali dobro primerljivost med metodama. Statistično značilne razlike so bile le pri meritvah v cervikalnem nivoju. ITM in starost nista vplivala na meritve, razlike med spoloma pa so se pokazale v cervikalnem nivoju. Ugotavljamo, da bi bila za boljšo primerljivost z drugimi študijami potrebna standardizacija položaja preiskovancev in protokolov merjenja. Ugotovitve potrjujejo pomen uporabe neinvazivnih metod in prednosti kombinacije obeh pristopov za oceno telesne drže, predvsem otrok in mladostnikov.
Ključne besede: telesna drža, sagitalne krivine hrbtenice, svinčnica, Formetric 4D, otroci in mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2026; Ogledov: 232; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Osnovna šola kot prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaLucija Jekovec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava osnovno šolo kot možen prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok. V teoretičnem delu s proučitvijo strokovne in znanstvene literature omenjenih področij postavlja temelj za razumevanje obravnavane tematike. Predstavljeni so demografski procesi staranja in njihove družbene posledice ter različni vidiki medgeneracijskih odnosov. Posebna pozornost je namenjena pozitivnim učinkom medgeneracijskih stikov in v ospredje postavlja osnovno šolo kot prostor, ki lahko v svojem obveznem in razširjenem programu pomembno prispeva k spodbujanju sožitja med generacijami. V ospredju je vprašanje, v kolikšni meri slovenski osnovnošolski kurikulum omogoča vključevanje tovrstnih medgeneracijskih vsebin. V empiričnem delu je predstavljena vsebinska analiza prenovljenih učnih načrtov in drugih konceptualnih dokumentov slovenske osnovne šole z vidika možnosti vključevanja medgeneracijskih vsebin. Analiza je omejena na obdobje od 1. do 5. razreda osnovne šole. Rezultati kažejo, da so možnosti za sodelovanje med generacijami v osnovni šoli prisotne predvsem implicitno. Eksplicitno so prepoznane v okviru novega razširjenega programa, medtem ko jih učni načrti obveznega programa večinoma ne obravnavajo sistematično. To nakazuje potrebo po bolj sistematičnem vključevanju tovrstnih vsebin v pedagoško prakso. Na podlagi analize so podani predlogi za nadaljnje raziskovanje in tudi prihodnji razvoj medgeneracijskih dejavnosti v šolskem prostoru ter priporočila za njihovo učinkovito in konkretno implementacijo.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, osnovna šola, starejši odrasli, otroci, učni načrti
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 390; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Skriti obrazi izključevanja : stigma otrok s posebnimi potrebami v očeh vrstnikovTjaša Lah, Andreja Kozmus, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se osredotočamo na stigmatizacijo, še posebej otrok s posebnimi potrebami (OPP), ki obiskujejo izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne oblike stigmatizacije, ki se odražajo skozi medsebojno povezane stereotipe, predsodke in diskriminacijo na sistemski (ableizem) in neposredni, odnosni (disableizem) ravni. V empiričnem delu predstavljamo ugotovitve raziskave, izvedene med 120 osmošol-ci, ki obiskujejo OŠ na območju Kozjanskega in Obsotelja. V raziskavi smo proučevali zaznave osmošolcev glede prisotnosti stigmatizacije OPP v družbi, še posebej so nas zanimale razlike po spolu in stališča osmošolcev do OPP. Rezultati kažejo, da osmošolci zaznavajo prisotnost stigmatizacije v družbi, a le pri posameznih trditvah. Pomembne razlike po spolu so redko prisotne. V stališčih do določenih značilnosti OPP so osmošolci večinoma neopredeljeni, za OPP pogosteje menijo, da so nepredvidljivi, imajo težave s samoregulacijo vedenja in so nesamostojni. Neenotne ugotovitve kažejo na potrebo po sistematičnem naslavljanju stigmatizacije v šolskem prostoru.
Ključne besede: diskriminacija, osnovna šola, otroci s posebnimi potrebami, osmošolci, stigmatizacija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 346; Prenosov: 5
Celotno besedilo (516,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Stališča izvajalcev zdravstvene nege glede preprečevanja vročinskih krčev pri otrokuIgor Tretjak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vročinski krči predstavljajo najpogostejšo obliko krčev pri otrocih in se praviloma pojavijo ob povišani telesni temperaturi, ki preseže 38 °C. Največkrat jih zasledimo pri malčkih, starih med šestim mesecem in petim letom starosti, pri čemer je pojavnost največja v zgodnjem otroštvu. To stanje starši pogosto dojemajo kot resno in življenjsko ogrožajoče, zato so ob napadih praviloma zelo prestrašeni. Prav zaradi tega je bistveno, da imajo izvajalci zdravstvene nege ustrezno strokovno znanje, ki jim omogoča pravočasno prepoznavo simptomov, pravilno ukrepanje ter učinkovito izobraževanje staršev in družin. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v stališča izvajalcev zdravstvene nege glede preprečevanja vročinskih krčev pri otrocih ter ugotoviti, kako sami zaznavajo in obravnavajo tovrstne primere v praksi.
Metode: Raziskava je bila zasnovana v okviru kvantitativnega raziskovalnega pristopa in izvedena z uporabo opisne metode dela. Empirični del temelji na obdelavi primarnih in sekundarnih podatkovnih virov. Kot glavno tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketiranje, v katerem je sodelovalo 103 izvajalcev zdravstvenih storitev. Poleg tega smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo ter se oprli na bibliografske in znanstvene baze, kot so Cobiss, PubMed in SpringerLink.
Rezultati: Izsledki ankete kažejo, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje kot značilne simptome vročinskih krčev prepoznavajo zategovanje mišic, trzanje celotnega telesa, neodzivnost in ohlapnost. Manj pogosto pa poročajo o znakih, kot so bledica, pomodrenje, obračanje oči in posamezni trzljaji udov. Pri ukrepanju ob povišani telesni temperaturi se najpogosteje poslužujejo antipiretičnih svečk, zagotavljanja ustreznih pogojev v prostoru in spodbujanja hidracije, redkeje pa uporabijo obkladke ali mlačne kopeli. Ob nastopu krča zdravstveni delavci običajno znižujejo temperaturo, obveščajo pediatra in ob dalj časa trajajočih napadih uporabijo zdravilo Stesolid. V primeru prvih napadov ali znakov dihalne stiske ter poškodb otroka je stik s pediatrom nujen. Kot preventivo najpogosteje navajajo spremljanje telesne temperature in pravočasno uporabo zdravil za zniževanje vročine. Večino znanja o tej problematiki pridobivajo iz strokovne literature ter različnih izobraževanj, medtem ko spletni viri in osebne izkušnje staršev predstavljajo redkejši vir informacij. V praksi pa se večina anketiranih s tovrstnimi primeri srečuje redko oziroma le občasno.
Razprava: Analiza raziskave je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege razpolagajo z razmeroma visokim znanjem o ukrepanju pri vročinskih krčih, kljub temu pa številni avtorji opozarjajo, da je področje izobraževanja ključno za zagotavljanje ustrezne obravnave. Pregled literature kaže, da so različne oblike izobraževalnih pristopov učinkovite in da prispevajo k boljši pripravljenosti zdravstvenih delavcev. Pomembno je poudariti, da je stalno izpopolnjevanje znanja nujno, saj se smernice na tem področju hitro razvijajo, izvajalci pa morajo zagotavljati kakovostno, varno in sodobno obravnavo otrok ter njihovih družin.
Ključne besede: vročinski krči, povišana telesna temperatura, otroci, izobraževanje staršev
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2025; Ogledov: 407; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,35 MB) |
9. VPLIV TEŽE ŠOLSKE TORBE IN TELESNE AKTIVNOSTI NA KIFOZO PRI ŠOLOOBVEZNIH OTROCIHRok Škorjanc, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod in namen: Spremembe drže v otroštvu predstavljajo izziv za zdravstvene in izobraževalne strokovnjake. Čeprav je otroštvo obdobje telesnega razvoja, raziskave opozarjajo, da sodoben način življenja vpliva na držo otrok. Povečana kifoza je med najpogostejšimi nepravilnostmi drže in je povezana s sedečim načinom življenja, nepravilno držo ter nošenjem pretežkih šolskih torb. Namen naloge je bil raziskati povezavo med težo šolske torbe, telesno aktivnostjo in kotom kifoze pri osnovnošolskih otrocih ter prispevati k razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na razvoj drže. Metode: Raziskava kvantitativnega tipa je vključevala otroke, starih 10–15 let, iz OŠ Šmarje pri Jelšah. Podatke smo zbirali z demografskim vprašalnikom, tehtnicami za telesno maso in torbo ter digitalnim kotomerom Meloq, telesno aktivnost pa z vprašalnikom SF-NPAQ. Statistično smo uporabili deskriptivno statistiko, hi-kvadrat, t-test in Pearsonov koeficient pri ? = 0,05. Rezultati: Med težo šolske torbe, telesno aktivnostjo in kotom kifoze ni bilo statistično značilne povezave, korelacije so bile zelo šibke (p > 0,05). Deklice niso imele višjega kota kifoze kot dečki. Uporabnost: Rezultati so uporabni za preventivne programe ohranjanja pravilne drže, fizioterapevti lahko prepoznajo rizične dejavnike in pravočasno ukrepajo. Omejitve: Majhen vzorec iz ene šole in enkratne meritve omejujejo posploševanje in zaznavo dolgoročnih učinkov. Ključne besede: kifoza, telesna aktivnost, šolska torba, otroci, šoloobvezni otroci, prsna kifoza, nahrbtnik. Tip dela: Magistrska naloga 2. stopnje; 2025, Fizioterapevtika, 50(71) str., 10 pregl., 6 sl., 1 pril., 60 vir. Mentorica (F. Kresal), Recenzent (G. Omejec)
Ključne besede: kifoza, telesna aktivnost, šolska torba, otroci, šoloobvezni otroci, prsna kifoza, nahrbtnik
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 401; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,21 MB) |
10. |
